obiščite nas na Facebook-u

Zgodovina društva

27. novembra 2007 praznuje Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana 80 let delovanja medicinskih sester v ljubljanski regiji. Datum praznovanja društvo povezuje z datumom nastanka strokovne organizacije absolventk Šole za sestre pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Lahko bi ga praznovali tudi na datum prihoda prve šolane skrbstvene sestre v Ljubljano – Angele Boškin, leta 1922 – ali pa na datum ustanovitve prve šole za sestre v Ljubljani leta 1923. Vsekakor pa sta 27. november 1927 in mesto Ljubljana pomembna za nastanek delovanja in organiziranega združevanja medicinskih sester tako za ljubljansko regijo in ljubljansko društvo kot za Zbornico – Zvezo.

Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani
Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani
Vir: Zupanič Slavec. Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem, 2005

Zakaj v letu 2007 praznujemo 80-letnico delovanja, čeprav je temelj in pravna podlaga samostojnega društva Ljubljana ustanovni občni zbor medicinskih sester ljubljanske regije z dne 31. 3. 1964 v Ljubljani? Zato, ker je bila v Ljubljani ustanovljena prva šola in na šolo vezana organizacija, ker so vse pravne naslednice organizacije izhajale iz Ljubljane, ker je vse delovanje in organiziranje stroke izhajalo iz Ljubljane in se širilo prek posameznic na vso Slovenijo, ker je po 2. svetovni vojni iz Ljubljane prišla pobuda za združevanje medicinskih sester vse Slovenije, ker so šele družbene spremembe, ustanovitev zdravstvenih šol zunaj Ljubljane in s tem povečano število medicinskih sester drugod po Sloveniji narekovali ustanovitev in organizirano področno delovanje, ne nazadnje pa tudi zato, ker so si ostala društva medicinskih sester sama izbrala datum organiziranega delovanja, ne glede na to, kdaj so se uradno registrirala.

Ko govorimo o zgodovini DMSBZT Ljubljana, govorimo o zgodovini medicinskih sester in zgodovini babic. Skupna zgodovina za izvajalce zdravstvene in babiške nege pod okriljem ljubljanskega društva se prične šele s februarjem leta 2005. V preteklosti je društvo nekajkrat spremenilo ime, naslov in društvena pravila.

Ljubljana je bila v času nastanka novega poklica politično, upravno, kulturno in izobraževalno središče Slovenije s sedežem narodne, deželne in banske uprave ter središče zdravstvenega in socialnega delovanja. Okoliščine in dejavnosti naših predhodnic na področju širše ljubljanske regije so obrodile bogato delovanje že od tridesetih let prejšnjega stoletja dalje; v Ljubljani so se skozi desetletja kovale ideje in sprejemale odločitve za ves slovenski »negovalni« prostor. Do leta 1947 najdemo na Slovenskem na področju zdravstvene nege dve vrsti negovalnega osebja: članice karitativnih redov in civilne, šolane sestre. Šolale so se tudi nekatere članice cerkvenih redov. Redovnice so imele pogodbo z zdravstvenimi in socialnimi zavodi ter so delale skoraj izključno v kurativi. Civilne šolane sestre so delale prvenstveno v preventivi. Poleg tega so v Ljubljani delovale babice, ki so izhajale iz babiške šole; ta je odprla svoja vrata daljnega leta 1753.

Zaposlitev šolane sestre karitativnega reda v Ponikvah 1936
Zaposlitev šolane sestre karitativnega reda v Ponikvah 1936
Vir: Angela Košir. Arhiv: DMSBZT Ljubljana
Sestra na terenskem delu
Sestra na terenskem delu
Vir. Dragaš. Zgodovina in delo sestrstva v Sloveniji, 1934
Darinka Požun otroška negovalka
Darinka Požun, otroška negovalka
Vir: Peter Požun. Arhiv: DMSBZT Ljubljana
Babice 1944
Babice 1944
Vir: Marija Filipič. Arhiv: DMSBZT Ljubljana

V letih 1924–1934 je imela Šola za sestre v Ljubljani 110 absolventk, od tega jih je bilo leta 1934 v stanovski organizaciji 34. V ljubljanski regiji je bilo zaposlenih 26 absolventk, za 16 absolventk delovno mesto ni znano, 33 se jih je zaposlilo zunaj meja Slovenije, 35 pa jih je delovalo po drugih večjih krajih v Sloveniji. Sedež strokovnega izobraževanja in organiziranega delovanja je bil vseskozi v Ljubljani. Društveno delovanje je bilo usmerjeno v uveljavitev novo osnovanega poklica, urejanje položaja in zaposlovanja v zdravstvenih in socialnih organizacijah, urejanje ekonomskega statusa in priznavanje delovanja na državni ravni, meddruštveno in širše državno sodelovanje, urejanje šolanja, strokovnega izobraževanja ter širjenje profesionalnega delovanja na območjih zaposlovanja.

Veliko tega delamo še danes. Prerasli smo celibat in vstop moških v zdravstveno nego ter s tem mnogo pridobili. Še vedno pa nosimo s seboj ostanke cerkvenih skupnosti: naziv »sestra«, predpasnike, belo in modro barvo delovne obleke.

V času druge svetovne vojne je društveno življenje zamrlo. Babice, zaščitne sestre, otroške negovalke in bolničarji so delovali tako v civilni zdravstveni službi kot v partizanski saniteti. V bolnicah so še vedno delovale redovnice.

Po 2. svetovni vojni je iz Ljubljane znova prišla pobuda in izpeljano je bilo združevanje medicinskih sester vse Slovenije. Leta 1952 je bil v okviru Društva diplomiranih medicinskih sester (leta 1958 preimenovano v Društvo medicinskih sester Slovenije) še vedno glavni odbor v Ljubljani in šele spremembe družbenega razvoja in posledično leta 1963 nastanek Zveze društev medicinskih sester Slovenije so postavili pogoje za registracijo osmih samostojnih društev v okviru Zveze. Skladno s tem so se 31. 3. 1964 prve organizirale medicinske sestre znotraj ljubljanskih občin za občine Šiška, Bežigrad, Medvode, Domžale in Kamnik s sedežem v občini Šiška. Nastalo je Društvo medicinskih sester občine Šiška – Bežigrad s sedežem v občini Šiška. Predsednica je bila Marija Oblak.

Marija Oblak prva predsednica ljubljanskega društva medicinskih sester
Marija Oblak, prva predsednica ljubljanskega društva medicinskih sester
Vir: Marija Oblak. Arhiv DMSBZT Ljubljana

V letu 1966 se je Društvo medicinskih sester občin Šiška in Bežigrad preimenovalo v Društvo medicinskih sester Ljubljana (DMS Ljubljana) s sedežem v Ljubljani, Veselova 2. Predsednica je bila Maruša Šolar, nato pa Marija Vujišič. Leta 1966 je bilo včlanjenih 125 medicinskih sester.

Zastavljeni cilji društva so bili strokovno izpopolnjevanje, aktivnejša vloga in vključevanje v zdravstveno službo in zdravstveno šolstvo, pridobivanje članstva in vzpostavitev zastopnic društva po posameznih organizacijah, spodbujanje k pisanju strokovnih člankov. Društvo je delovalo v štirih društvih po ljubljanskih občinah.

Leta 1968 je predsedovanje nasledila Mira Pridgar. Takrat se je področje delovanja širilo in zajelo: Ljubljano Bežigrad, Moste, Center, Šiško, Vič, Cerknico, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kočevje, Litijo, Logatec, Ribnico, Trbovlje, Vrhniko, Zagorje in Idrijo. Prednostna naloga društva je bilo strokovno izobraževanje članic. Društveni prostori so bili v Ljubljani, Japljeva 2. Leta 1970 je predsedniško mesto prevzela Olga Pivk – Vidmar. Število članic je bilo 352.

Od leta 1972 do 1974 je DMS Ljubljana vodila Vida Saje, prednostna naloga je bilo še vedno izobraževanje članic. Na občnem zboru oktobra 1974 je društvo začelo ustanavljati podružnice društva. Podružnica naj bi obsegala določen teren ali večjo zdravstveno organizacijo. Namen je bil izboljšanje organizacije in metode dela, povečanje števila članstva in boljši pretok informacij. Predlagali so ustanovitev podružnice DMS Ljubljana v Cerknici za notranjske zdravstvene domove in podružnico v Zasavju. Kasneje so sklep spremenili in razširili na ustanovitev podružnic za območje Zasavja, Notranjske, Domžal, Kočevja in Idrije.

Leta 1975, v času predsedovanja Marije Bulatovič, je prišlo do ustanovitve podružnice Zasavje. Sledile so predsednice Nada Čibej 1978/80, Mara Hostnik 1980/82 in Ana Hladnik 1982/84. Z njihovim prizadevanjem je število članstva naraslo na 1500, ob stalnem, sistematičnem strokovnem izpopolnjevanju tako doma kot v tujini in bogatem meddruštvenem sodelovanju.

Med predsedniškim mandatom Marije Pepevnik (1984/86) je bila leta 1985 pri DMS Ljubljana izoblikovana in ustanovljena nova podružnica v Domžalah, kjer so se združevale medicinske sestre s področja Domžal, Kamnika in Litije.

V času predsednice Duške Vreg (1986/91) je bil leta 1987 ustanovljen Aktiv upokojenih medicinskih sester pri DMS Ljubljana. Prednostne naloge so bile: organiziranje predavanj, povezovanje in združevanje, spremljanje razvoja stroke ter predstavitev lastne ustvarjalnosti. Prva predsednica je bila Maruša Šolar, kasneje Olga Pivk. Danes sekcijo uspešno vodi Cilka Potokar.

Od leta 1991 do 1997 je bila predsednica Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMS Ljubljana) Jelka Mlakar. Ob veliki vnemi za napredek društva in odlični organizacijski sposobnosti ji je uspelo povečati obseg članstva do števila 3420. Zastavila je obnovo društvenega življenja, razvijati so se začele nove interesne dejavnosti in zanimanje za zgodovino zdravstvene nege.

Leta 1997 je postala predsednica DMS Ljubljana Darinka Klemenc. Njen mandat se je s ponovno izvolitvijo v letu 2001 in 2005 nadaljeval. Društvo se je 4. 6. 1998 preimenovalo v Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in 16. 6. 1999 preneslo naslov z Japljeve 2 na Zaloško 7 v Ljubljani. Leta 2005 je sledilo preimenovanje v Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMSBZT Ljubljana). Društvo je prvič dobilo svoje prostore v ulici Stare pravde 6 v Ljubljani. Po podatkih Zbornice – Zveze je bilo na dan 7. 11. 2007 v ljubljanskem društvu 5296 članov in članic, skupaj s Sekcijo upokojenih medicinskih sester in Sekcijo Študentov pri DMSBZT Ljubljana. V času predsedovanja Darinke Klemenc se društvo ponaša z jasno vizijo, poslanstvom in strategijo delovanja, raznolikim področjem društvenega in strokovnega delovanja, poseganjem v aktualna dogajanja na področju zdravstvene nege doma in v tujini, z raziskovalnim delom in dinamiko aktivnega delovanja članov.

Ob pregledu društvenega delovanja medicinskih sester ne moremo mimo delovanja babic. Veliko vlogo pri krepitvi tradicije babiškega poklica in stanovskem povezovanju je imelo Društvo diplomiranih babic, ustanovljeno leta 1920 v Ljubljani. Pod imenom Slovensko babiško društvo je pričelo delovati leta 1925. Strokovno je sodelovalo z drugimi babiškimi društvi v državi. Društvo je pod imenom Slovensko babiško društvo prenehalo delovati 31. 12. 1975 in nato znova začelo z dejavnostjo 28. 2. 1976 pri Zvezi društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije kot Sekcija medicinskih sester babic. Od 17. februarja 2005 so babice tudi enakopravne članice ljubljanskega društva.

Podatke zbrala in zapisala:
Irena Keršič

Ulica Stare pravde 6 Ljubljana 2007
Ulica Stare pravde 6, Ljubljana, 2007
Društveni prostori 2007
Društveni prostori 2007

Društveni prostori na Poljanski cesti 14: