Spoznavanja naravnih in kulturnih znamenitosti: Goričane – Sora – Zbilje – Repnje – Valburga – Smlednik

Datum in čas
07. 09. 2022


Sekcija upokojenih pri DMSBZT Ljubljana vas vabi

na ogled/spoznavanja naravnih in kulturnih znamenitosti: Goričane – Sora – Zbilje – Repnje – Valburga – Smlednik

v sredo,  7.  septembra 2022

Odhod avtobusa ob 07.uri  iz Tivolija v Ljubljani

Najprej se bomo peljali do dvorca Goričane v lasti ljubljanske nadškofije, vse do konca 2. svetovne vojne, ko so dvorec nacionalizirali. Sprva so bila v dvorcu stanovanja, leta 1962 so ga pričeli obnavljati za muzejske namene. Čez dve leti (1964) se je v dvorec vselil Muzej neevropskih kultur, spominska soba pokrajinske konference. Po osamosvojitvi Slovenije je nadškofija Ljubljana vložila denacionalizacijski zahtevek za vračilo dvorca.

V kraju Sora bomo obiskali Galerijo Sora. Fran Saleški Finžgar, pisatelj in duhovnik, je med leti 1908 in 1918 služboval v Sori. V Galeriji v »Finžgarjevem kotu« je razstava posvečena njegovemu življenju, delu in pečatu, ki ga je pustil v Sori.

Po ogledu se bomo popeljali do Umetno akumulacijskega – zajezitvenega Zbiljskega jezera, ki je na reki Savi pri kraju Zbilje. Nastalo je leta 1953 ob izgradnji hidroelektrarne Medvode. Jezero je poleg stare struge zalilo tudi nižje obrežne terase. Dolgo je 5 km, široko 40–250 m, površina 69 ha.  Razteza se med Medvodami in krajem Mavčiče, kjer je jez HE Mavčiče. Nad jezom v Mavčičah se reka razširi v umetno Trbojsko jezero.

Pot bomo nadaljevali do dvorca Lazarini, ki je pripadal več stoletij družini baronov Smledniških. Renesančni slog je dobil v času barona Franca Smledniškega. Vsebuje viteško
dvorano in kapelo, stene krasijo znamenite baročne freske nemškega slikarja Eustachiusa Gabriela. Na freskah v viteški dvorani so upodobljene štiri skupine antičnih bogov, ki predstavljajo letne čase. V grajski kapeli je upodobljen sv. Frančišek Asiški. Zaradi finančnih težav so ga leta 1795 morali prodati. Tako je dvorec dobil današnje lastnike barone Lazarini.
Po drugi svetovni vojni jim oblast odvzame dvorec. V njem so uredili dom za vojne sirote, kasneje vzgojni zavod in osnovno šolo.

V Repnjah se bomo peljali do rojstne hiše Jerneja Kopitarja (21.8.1780 do 1844). Otroška leta je preživel v domačih Repnjah. Za časa življenja, je slovel kot eden izmed velikih priznanih evropskih jezikoslovcev. Leta 1844, ga Cesar imenuje za prvega kustosa dvorne knjižnice in tako postal prvi Kranjec v službi ravnatelja cesarske knjižnice – velika čast. Kmalu zboli za pljučnico. Izčrpan umre leta 1844. Pokopan je na ljubljanskem Navju.

Veleposestnica Katarina Šporn iz Vodic, vdova, brez otrok, je leta 1870 namenila svoje premoženje v dobre namene. V Repnjah je dala sezidati šolo, da bi deklice poučevali v materinskem jeziku, saj so takrat v šolah poučevali nemščino. Ustanovljena je bila enorazrednica, kasneje pet razrednica, ki je uspešno delovala do leta 1941.

Smledniški grad – na 515 metrih na stožčastem hribu, strateško pomembno utrjeno gradišče. Do njega se lahko pripeljemo z avtom ali del poti prehodimo po »Kalvariji«.

V 13 in 14. stoletju iz utrjenega stolpa uredijo grad. Lastniki so se menjavali /Andelški, Ostrovrharji, Celjski grofi./ V potresu poškodovan grad popravijo. Sredi 17. stoletja so njegovi lastniki grad opustili in se preselili v Valburgo v novo zgrajeno graščino – danes dvorec Lazarini.

V lepem vremenu se iz gradu vidijo Snežnik, Javornik, Krim, Polhograjsko in Škofjeloško hribovje, Triglav, Karavanke, Dolenjski Kum, in JV Šmarna Gora. Pod gradom se razprostira Gorenjska z vasmi, polji, travniki, temnimi gozdovi.

Pesnik Simon Jenko je o propadajočem gradu zapisal tole: Zelen mah obrašča zrušene zidove, veter skoznje diha žalostne glasove.

Na gradu bomo zaključili naše druženje.

Prispevek:  15,00 €

Prijave sprejema:  ga. Olga Koblar, GSM 031 495 456 in ga. Irma Kiprijanović,  GSM 041 754 695 do 2.9.2022 do 12.00 ure (število mest je omejeno do 30).

Predsednica Sekcije upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana:
Olga Marija Koblar

Predsednica DMSBZT Ljubljana:
Đurđa Sima