Datum in čas
04. 11. 2025
Sekcija upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana,
Vabi svoje člane/članice na strokovni ogled
V GORNJI GRAD – RADMIRJE – NAZARJE
v torek, 4. novembra 2025
Odhod avtobusa ob 7.00 uri iz parkirišča za avtobuse pod dvorano Tivoli Ljubljana.
Iz Ljubljane po cesti preko prelaza Črnivec po 50 kilometrih pridemo v Gornji Grad, ki se omenja že leta 1140 zaradi ustanovitve benediktinskega samostana. To je bilo avtarktično območje, kjer so se razvili posebna veja slovenščine in zametki prve univerze. Tu je svoje poslednje življenje dočakal škof Tomaž Hren.
Leta 1715 je v okolici Gornjega Grada vladala velika lakota, razširjena pa je bila tudi živinska kuga. Danes podobo kraja bogati katedrala sv. Mohorja in Fortunata, po prostornini največja cerkev na Slovenskem z najvišjo kupolo. Zgrajena je bila v letih 1757—1763.
Zanimive so muzejske zbirke, od etnološke do zbirke ljudskega izumitelja Antona Jamnika ( 1862 – 1942 ), do zbirke fosilov in mineralov.
V zaselku Radmirje je fantastična zakladnica mašniških plaščev iz širšega evropskega področja. Prvotna cerkev je iz 15.stoletja, sedanja iz 1721 – 1725. V zakladnici pomembne romarske cerkve, so se zbirala darila iz avstrijskega, poljskega, francoskega in neapeljskega dvora. Posebnost je zlati kelih s pateno, delo pariškega mojstra R. J. Avgusta (1760), in z dragimi kamni okrašena moštranca, delo dunajskega zlatarja J.J. Wurtha (1746). Med baročnimi mašnimi oblačili so plašči, ki so jih darovale cesarica Marija Terezija – dva (1750), njena hči poljska kraljica Marija Jožefa (1753) z zlatom vezeni plašč in mati francoskega kralja Ludvika XVI. (1763)…. in vrsta drugega plemstva, celo iz Neaplja v zahvalo za ozdravitev njihovega princa.
Nazarje – Frančiškanski samostan. Na griču je sprva stala kapela Matere Božje, ki jo je dal v letih 1624-28 zgraditi ljubljanski škof Tomaž Hren. Njegov naslednik je ob njej postavil samostan in sedanjo cerkev.
Ob duhovni oskrbi so frančiškani skrbeli tudi za izobraževanje otrok in pomoč ljudem v zdravilstvu. V samostanu je verjetno že vse od začetka delovala lekarna. Izvajali so kirurško in medicinsko prakso tudi zunaj samostana, kar je včasih pripeljalo celo do sporov z deželnimi zdravniki. Leta 1825, po smrti zadnjega zdravnika, je lekarna prenehala delovati.
Februarja 1786 je v Nazarjah ustanovljena javna ljudska šola, ki so ji v samostanu namenili posebno sobo; v njej so poučevali izključno frančiškani, večinoma patri. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je šolo obiskovalo okrog 130 otrok.
Knjižnica je še danes samostanu v ponos, saj ima nekaj dragocenih knjig. Med njimi so: Luthrov prevod Svetega pisma iz leta 1535; Trubarjev prevod Evangelijev iz leta 1557; Dalmatinova Biblija iz leta 1584, … Knjižnica ima pet inkunabul, stare notne zapise, najstarejši pa so pergamenti iz 13. stoletja. Poleg verskih so v knjižnici tudi zgodovinske, zemljepisne, pravne, klasične knjige s slovarji in leksikoni ter medicinske strokovne knjige, razna navodila za pisanje dopisov, zbirke pisem, nekaj pa je tudi lepopisnih vaj.
Več bomo videli in spoznali na našem srečanju.
Vsi ogledi bodo vodeni!
Strokovno srečanje je namenjeno članicam in članom ljubljanskega društva.
Prijave sprejema ga. Olga Koblar do 20. 10. 2025 na GSM 031 495 456. Število mest je omejeno do 30.
Prispevek članic in članov: 20,00€
Prispevek članov drugih regijskih društev: 40,00€
Vljudno vabljeni
Predsednica Sekcije upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana:
Olga Marija Koblar
Predsednica DMSBZT Ljubljana:
Đurđa Sima