Zgodovina društva

27. novembra 2017 je praznovalo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana 90 let delovanja medicinskih sester v ljubljanski regiji. 

Datum praznovanja društvo povezuje z datumom nastanka strokovne organizacije absolventk Šole za sestre pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Lahko bi ga praznovali tudi na datum prihoda prve šolane skrbstvene sestre v Ljubljano – Angele Boškin leta 1922 – ali pa na datum ustanovitve prve šole za sestre v Ljubljani leta 1923. Vsekakor pa sta 27. november 1927 in mesto Ljubljana pomembna za nastanek delovanja in organiziranega združevanja medicinskih sester tako za ljubljansko regijo in ljubljansko društvo kot za Zbornico – Zvezo.

Ko govorimo o zgodovini DMSBZT Ljubljana, govorimo o zgodovini medicinskih sester in zgodovini babic. Skupna zgodovina za izvajalce zdravstvene in babiške nege pod okriljem ljubljanskega društva se prične šele s februarjem leta 2005. V preteklosti je društvo nekajkrat spremenilo ime, naslov in društvena pravila.Zakaj smo v letu 2007 praznovali 80-letnico delovanja, čeprav sta temelj in pravna podlaga samostojnega društva Ljubljana ustanovni občni zbor medicinskih sester ljubljanske regije z dne 31. 3. 1964 v Ljubljani? Zato, ker je bila v Ljubljani ustanovljena prva šola in na šolo vezana organizacija, ker so vse pravne naslednice organizacije izhajale iz Ljubljane, ker je vse delovanje in organiziranje stroke izhajalo iz Ljubljane in se širilo prek posameznic na vso Slovenijo, ker je po 2. svetovni vojni iz Ljubljane prišla pobuda za združevanje medicinskih sester vse Slovenije, ker so šele družbene spremembe, ustanovitev zdravstvenih šol zunaj Ljubljane in s tem povečano število medicinskih sester drugod po Sloveniji narekovali ustanovitev in organizirano področno delovanje, ne nazadnje pa tudi zato, ker so si ostala društva medicinskih sester sama izbrala datum organiziranega delovanja, ne glede na to, kdaj so se uradno registrirala.

Ljubljana je bila v času nastanka novega poklica politično, upravno, kulturno in izobraževalno središče Slovenije s sedežem narodne, deželne in banske uprave ter središče zdravstvenega in socialnega delovanja. Okoliščine in dejavnosti naših predhodnic na področju širše ljubljanske regije so obrodile bogato delovanje že od tridesetih let prejšnjega stoletja dalje; v Ljubljani so se skozi desetletja kovale ideje in sprejemale odločitve za ves slovenski »negovalni« prostor. Do leta 1947 najdemo na Slovenskem na področju zdravstvene nege dve vrsti negovalnega osebja: članice karitativnih redov in civilne, šolane sestre. Šolale so se tudi nekatere članice cerkvenih redov. Redovnice so imele pogodbo z zdravstvenimi in socialnimi zavodi ter so delale skoraj izključno v kurativi. Civilne šolane sestre so delale prvenstveno v preventivi. Poleg tega so v Ljubljani delovale babice, ki so izhajale iz babiške šole; ta je odprla svoja vrata daljnega leta 1753.

V letih 1924–1934 je imela Šola za sestre v Ljubljani 110 absolventk, od tega jih je bilo leta 1934 v stanovski organizaciji 34. V ljubljanski regiji je bilo zaposlenih 26 absolventk, za 16 absolventk delovno mesto ni znano, 33 se jih je zaposlilo zunaj meja Slovenije, 35 pa jih je delovalo po drugih večjih krajih v Sloveniji. Sedež strokovnega izobraževanja in organiziranega delovanja je bil vseskozi v Ljubljani. Društveno delovanje je bilo usmerjeno v uveljavitev novo osnovanega poklica, urejanje položaja in zaposlovanja v zdravstvenih in socialnih organizacijah, urejanje ekonomskega statusa in priznavanje delovanja na državni ravni, meddruštveno in širše državno sodelovanje, urejanje šolanja, strokovnega izobraževanja ter širjenje profesionalnega delovanja na območjih zaposlovanja.

Veliko tega delamo še danes. Prerasli smo celibat in vstop moških v zdravstveno nego ter s tem mnogo pridobili. Še vedno pa nosimo s seboj ostanke cerkvenih skupnosti: naziv »sestra«, predpasnike, belo in modro barvo delovne obleke.

V času druge svetovne vojne je društveno življenje zamrlo. Babice, zaščitne sestre, otroške negovalke in bolničarji so delovali tako v civilni zdravstveni službi kot v partizanski saniteti. V bolnicah so še vedno delovale redovnice.

Po 2. svetovni vojni je iz Ljubljane znova prišla pobuda in izpeljano je bilo združevanje medicinskih sester vse Slovenije. Leta 1952 je bil v okviru Društva diplomiranih medicinskih sester (leta 1958 preimenovano v Društvo medicinskih sester Slovenije) še vedno glavni odbor v Ljubljani in šele spremembe družbenega razvoja ter posledično leta 1963 nastanek Zveze društev medicinskih sester Slovenije so postavili pogoje za registracijo osmih samostojnih društev v okviru Zveze. Skladno s tem so se 31. 3. 1964 prve organizirale medicinske sestre ljubljanskih občin Šiška, Bežigrad, Medvode, Domžale in Kamnik s sedežem v občini Šiška. Nastalo je Društvo medicinskih sester občine Šiška – Bežigrad s sedežem v občini Šiška. Predsednica je bila Marija Oblak.

V letu 1966 se je Društvo medicinskih sester občin Šiška in Bežigrad preimenovalo v Društvo medicinskih sester Ljubljana (DMS Ljubljana) s sedežem v Ljubljani, Veselova 2. Predsednica je bila Maruša Šolar, za njo pa Marija Vujišič. Leta 1966 je bilo včlanjenih 125 medicinskih sester.

Zastavljeni cilji društva so bili strokovno izpopolnjevanje, aktivnejša vloga in vključevanje v zdravstveno službo in zdravstveno šolstvo, pridobivanje članstva in vzpostavitev zastopnic društva po posameznih organizacijah, spodbujanje k pisanju strokovnih člankov. Društvo je delovalo v štirih društvih po ljubljanskih občinah.

Leta 1968 je predsedovanje nasledila Mira Pridgar. Takrat se je področje delovanja širilo in zajelo: Ljubljano Bežigrad, Moste, Center, Šiško, Vič, Cerknico, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kočevje, Litijo, Logatec, Ribnico, Trbovlje, Vrhniko, Zagorje in Idrijo. Prednostna naloga društva je bilo strokovno izobraževanje članic. Društveni prostori so bili v Ljubljani, Japljeva 2. Leta 1970 je predsedniško mesto prevzela Olga Pivk – Vidmar. Število članic je bilo 352.

Od leta 1972 do 1974 je DMS Ljubljana vodila Vida Saje, prednostna naloga je bilo še vedno izobraževanje članic. Na občnem zboru oktobra 1974 je društvo začelo ustanavljati podružnice društva. Podružnica naj bi obsegala določen teren ali večjo zdravstveno organizacijo. Cilji so bili izboljšanje organizacije in metode dela, povečanje števila članstva in boljši pretok informacij. Predlagali so ustanovitev podružnice DMS Ljubljana v Cerknici za notranjske zdravstvene domove in podružnico v Zasavju. Kasneje so sklep spremenili in razširili na ustanovitev podružnic za območje Zasavja, Notranjske, Domžal, Kočevja in Idrije.

Leta 1975, v času predsedovanja Marije Bulatovič, je prišlo do ustanovitve podružnice Zasavje. Sledile so predsednice Nada Čibej 1978/80, Mara Hostnik 1980/82 in Ana Hladnik 1982/84. Z njihovim prizadevanjem je število članstva naraslo na 1500, ob stalnem, sistematičnem strokovnem izpopolnjevanju tako doma kot v tujini in bogatem meddruštvenem sodelovanju.

Med predsedniškim mandatom Marije Pepevnik (1984/86) je bila leta 1985 pri DMS Ljubljana izoblikovana in ustanovljena nova podružnica v Domžalah, kjer so se združevale medicinske sestre s področja Domžal, Kamnika in Litije.

V času predsednice Duške Vreg (1986/91) je bil leta 1987 ustanovljen Aktiv upokojenih medicinskih sester pri DMS Ljubljana. Prednostne naloge so bile: organiziranje predavanj, povezovanje in združevanje, spremljanje razvoja stroke ter predstavitev lastne ustvarjalnosti.

Prva predsednica je bila Maruša Šolar, kasneje Olga Pivk in Cilka Potokar. Danes sekcijo uspešno vodi Olga Marija Koblar.

Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani Vir: Zupanič Slavec. Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem, 2005
Zaposlitev šolane sestre karitativnega reda v Ponikvah 1936 Vir: Angela Košir. Arhiv: DMSBZT Ljubljana
Sestra na terenskem delu Vir. Dragaš. Zgodovina in delo sestrstva v Sloveniji, 1934
Babice 1944 Vir: Marija Filipič. Arhiv: DMSBZT Ljubljana
Marija Oblak prva predsednica ljubljanskega društva medicinskih sester Marija Oblak, prva predsednica ljubljanskega društva medicinskih sester Vir: Marija Oblak. Arhiv DMSBZT Ljubljana
Ulica Stare pravde 6, Ljubljana, 2007

Od leta 1991 do 1997 je bila predsednica Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMS Ljubljana) Jelka Mlakar. Ob veliki vnemi za napredek društva in odlični organizacijski sposobnosti ji je uspelo povečati obseg članstva do števila 3420. Zastavila je obnovo društvenega življenja, razvijati so se začele nove interesne dejavnosti, pa tudi zanimanje za zgodovino zdravstvene nege.

Leta 1997 je postala predsednica DMS Ljubljana Darinka Klemenc. Njen mandat se je s ponovno izvolitvijo v letu 2001 in 2005 nadaljeval. Društvo se je 4. 6. 1998 preimenovalo v Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in 16. 6. 1999 preneslo naslov z Japljeve 2 na Zaloško 7 v Ljubljani. Leta 2005 je sledilo preimenovanje v Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMSBZT Ljubljana). Društvo je prvič dobilo svoje prostore v ulici Stare pravde 6 v Ljubljani. V času predsedovanja Darinke Klemenc se društvo ponaša z jasno vizijo, poslanstvom in strategijo delovanja, raznolikim področjem društvenega in strokovnega delovanja, poseganjem v aktualna dogajanja na področju zdravstvene nege doma in v tujini, z raziskovalnim delom in dinamiko aktivnega delovanja članov.

Ob pregledu društvenega delovanja medicinskih sester ne moremo mimo delovanja babic. Veliko vlogo pri krepitvi tradicije babiškega poklica in stanovskem povezovanju je imelo Društvo diplomiranih babic, ustanovljeno leta 1920 v Ljubljani. Pod imenom Slovensko babiško društvo je pričelo delovati leta 1925. Strokovno je sodelovalo z drugimi babiškimi društvi v državi. Društvo je pod imenom Slovensko babiško društvo prenehalo delovati 31. 12. 1975 in nato znova začelo z dejavnostjo 28. 2. 1976 pri Zvezi društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije kot Sekcija medicinskih sester babic. Od 17. februarja 2005 so babice tudi enakopravne članice ljubljanskega društva.

Podatke zbrala in zapisala: Irena Keršič

 

Leta 2008 je vodenje Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov prevzela Đurđa Sima.

Sprememba vodstva za vsako organizacijo pomeni pomembno fazo oblikovanja in prilagajanja.

V letu 2008 je bil sedež društva preseljen na Poljansko cesto 14. Selitev na novo lokacijo je pomenila tudi spremembo v izvajanju programa, saj od takrat velik del izobraževalnih in interesnih dejavnosti društvo izvaja v novih prostorih.

Novi prostori in vključitev novih članic in članov v organe društva so pripomogli, da so bile uvedene nove oblike izobraževanja (klinični večeri, etične delavnice) ter dodatne interesne dejavnosti. Pomembna izobraževalna oblika je bila tudi uvedba učenja tujega jezika na strokovnem področju zdravstvene nege.

V letu 2009 je bila uspešno prenovljena spletna stran, ki je bila prilagojena novim tehnologijam in spremljanju interesov članic in članov ter drugih. V letu 2009 je bila ponovno okrepljena raziskovalna dejavnost društva, leta 2010 pa je zaradi neaktivnosti prenehala delovati podružnica društva Litija-Kamnik.

V maju 2011 je za društveno delovanje ter za prikaz delovanja medicinskih sester in babic potekal pomemben dogodek, saj je bila v Cerkljanskem muzeju Idrija odprta prva muzejska razstava na področju zgodovine zdravstvene nege za slovenski prostor. Organizacija in postavitev prve razstave zgodovine zdravstvene nege na Slovenskem je zajemala časovno obdobje od leta 1919 do konca 60. let 20. stoletja, tj. od prihoda prve skrbstvene sestre na slovensko ozemlje do sodobne utemeljitve poklica medicinske sestre.

V sklopu predstavitve sta imela posebno mesto gradivo iz druge svetovne vojne s poudarkom na Partizanski bolnici Franja ter predstavitev zgodb bolničarjev in bolničark, ki so v bolnici delovali. Razstava je bila postavljena v sodelovanju med Cerkljanskim muzejem – Mestni muzej Idrija in DMSBZT Ljubljana. Avtorici razstave »Medicinske sestre skozi čas« sta bili kustosinja Milojka Magajne in članica društva Irena Keršič. Razstava je bila odprta od maja do novembra 2011, ogledalo pa si jo je 2256 obiskovalcev. Razstavo je spremljal katalog z razstavnimi besedili in fotografskimi prilogami. Istočasno so se v muzeju predstavile tudi članice likovne sekcije društva, ki so ustvarjale na temo zgodovine zdravstvene nege.

V letu 2012 je bila izvedena obsežna analiza delovanja društva s preverjanjem interesov članstva. Na podlagi teh aktivnosti je bila pripravljena strateška mapa, ki je postala gradnik priprave programa dela tudi za vsa prihodnja leta.

Sledeč sodobnim trendom družbenih omrežij je bil v januarju 2013 ustvarjen Facebook profil Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, ki je predstavljal pomemben preboj v obveščanju tako članic kot članov kakor širše javnosti o delu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, pa tudi o aktivnostih društva.

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana je v letu 2017 organiziralo številne dejavnosti, s katerimi je obeležilo 90. obletnico organiziranega delovanja. Med drugim je julija organiziralo tridnevni pohod na Kredarico in Triglav, ki se ga je udeležilo skoraj 40 pohodnic in pohodnikov, vse dejavnosti društva pa so bile obarvane v slogu obeležja devetdesetih let delovanja in ustvarjanja poklicne skupine medicinskih sester.

Praznovanje obletnice se je zaključilo s slavnostno akademijo v Stari elektrarni s častnimi gosti, prejemniki osebnih priznanj in predstavniki ustanov, ki so prejeli zahvalne listine za dolgoletno ustvarjalno sodelovanje na področju poklica zdravstvene in babiške nege v ljubljanski regiji.

Leti 2020 in 2021 je pomembno zaznamovala pandemija covid-19, ko del društvenih aktivnosti ni mogel potekati, že kmalu po začetku epidemije pa so se izobraževalne dejavnosti društva uspešno preselile na spletne strani. Promocijo poklica pa je društvo izvajalo tudi na avtobusu mestnega potniškega prometa Ljubljana.

Mag. Peter Požun

Zgodovina

»Stari« predmeti, oprema in material, vse to so pričevalci nekega časa. Tako so tudi pripomočki in oprema s poklicnega področja zdravstvene in babiške nege dopolnitev zgodovinopisja poklicne skupine, delovnega področja in razvoja stroke.

Žal se je veliko pripomočkov, predmetov opreme izgubilo, nekaj pa smo jo vseeno uspeli rešiti in so del »muzejske« zbirke Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Zbiramo jih že vrsto let, nekateri niso samo s področja zdravstvene in babiške nege, so pa vezani na poklicno dejavnost.

Nekatere od njih, ki so bili v zelo slabem stanju, poškodovani in z manjkajočimi deli smo dali v obnovo z namenom, da se ohranijo za bodoče rodove ter v prijazen spomin še živečim. Obnovo so izvedli v delavnicah Centra prenove in ponovne uporabe socialnega podjetja Mensana. Socialno podjetje Mensana d.o.o. deluje na področju vključevanja ranljivih skupin v delovne procese, v socialno okolje, zagotavljanja različnih vrst pomoči socialno ogroženim itd. V delo vključujejo težje zaposljive osebe in na ta način prispevajo k delovni in socialni integraciji najranljivejših skupin prebivalstva v pomurski regiji.

V galeriji prikazujemo nekatere od teh obnovljenih predmetov s fotografijo prej in po obnovi, nekateri samo po obnovi saj fotografij pred obnovo nimamo.

V kolikor razpolagate s kakšnim predmetom, specifičnim za zdravstveno in babiško nego in bi ga želeli predati v hrambo v zbirko, ki jo hranimo na Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana nas prosim kontaktirajte.

 

Mag. Peter Požun

Podpredsednika za splošne zadeve