Poklicna etika in zakonodaja

DMSBZT Ljubljana že od leta 2004 večkrat letno organizira različne strokovne seminarje in učne delavnice s področja poklicne etike v zdravstveni in babiški negi.

Prihajajoči dogodki

Za to dejavnost trenutno ni aktualnih dogodkov. Oglejte si ostale prihajajoče dogodke na povezavi KOLEDAR DOGODKOV

DMSBZT Ljubljana že od leta 2004 večkrat letno organizira različne strokovne seminarje in učne delavnice s področja poklicne etike v zdravstveni in babiški negi.

Poklicna etika v zdravstveni in babiški negi

Temeljni strokovni seminar Poklicna etika v zdravstveni in babiški negi je enodnevni seminar, sestavni del dvodnevnega seminarja iz predpisanih obveznih vsebin področja zakonodaje v zdravstvu in poklicne etike v zdravstveni in babiški negi. Vsebina seminarja je določena v Pravilniku o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (UR. l. RS: 152/20)

Seminar Poklicna etika v zdravstveni in babiški negi vsebuje predstavitev historičnega razvoja poklicnih kodeksov etike v zdravstvu, zdravstveni in babiški negi, Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeksa etike za babice Slovenije z etičnimi načeli, standardi in kršitvami kodeksov v praksi. Obravnavane so splošne in poklicne vrednote, vpliv teorij zdravstvene nege na etično ravnanje, etična in strokovna odgovornost, etična občutljivost in etična analiza. Predstavljena sta podoba medicinske sestre in babice ter vpliv medkulturnosti in profesionalne komunikacije na etično vedenje in ravnanje. Seminar vključuje tudi učno delavnico z reševanjem etičnih problemov in dilem iz prakse ter zaključni test pridobljenega znanja.

Poklicna etika v domovih za starejše občane

Poleg strokovnega izpopolnjevanja iz obveznih vsebin društvo organizira tudi seminar poklicne etike z učno delavnico za negovalno osebje domov za starejše občane. Seminar Poklicna etika v domovih za starejše občane je namenjen izvajalcem zdravstvene nege in oskrbe v teh zavodih, ne glede na njihovo stopnjo izobrazbe. V učni delavnici udeleženci aktivno sodelujejo pri reševanju etičnih problemov in dilem, ki nastajajo v praksi zdravstvene nege in oskrbe starostnikov.

Popoldanska predavanja s področja etike in poklicnih vrednot izvajalcev zdravstvene in babiške nege

Strokovne seminarje društvo dopolnjuje tudi s popoldanskimi predavanji s področja etike in poklicnih vrednot izvajalcev zdravstvene in babiške nege. Namen teh izpopolnjevanj je dvig etične občutljivosti in motivacije za izboljšanje etičnega ravnanja izvajalcev zdravstvene in babiške nege v praksi.

Ignorantia iuris nocet – nepoznavanje prava škodi – je pravna domneva, da posamezniki poznajo pravna pravila.

Če jih kršijo in se zoper njih sproži pravovarstveni postopek (npr. kazenski postopek), se ne morejo izgovarjati, da pravnega pravila niso poznali in da niso vedeli, da delajo kaj narobe.

To velja že iz časov starih Rimljanov in se do danes ni spremenilo. Ta obče znana pravna norma, ki izvira iz rimskega prava, zavezuje tudi nas, izvajalce zdravstvene in babiške nege, da smo seznanjeni s pravnimi predpisi z našega področja delovanja v zdravstvu in socialnem varstvu, delovnem pravu, kazenskem ter odškodninskem pravu. 

Predpisi urejajo razmerja med ljudmi, med organi ter med ljudmi in organi in udejanjajo vladavino prava. V pravni državi pomeni varstvo ustrezno pravno normiranje in uporabo tega prava. Zakonodaja sicer ni edina pot, čeprav pogosto prevladuje napačna vera v vsemogočnost prava. Brez aktiviranja vsega prebivalstva in oblikovanja ustrezne zdravstvene etike je pravo lahko neučinkovito. Zakonodaja s tega področja ima predvsem dve nalogi: mora biti učinkovita, primerna za obvladovanje številnih težav in sposobna za uravnavanje med konkurirajočimi interesi in splošnimi zahtevami (gospodarski razvoj in stabilnost, visoka raven zaposlenosti, tehnološki napredek, socialna varnost).

Zdravje kot najpomembnejša dobrina slehernega človeka posledično vpliva na to, da je zdravstvena zakonodaja v središču javnega interesa vseh družb. Izvajalci zdravstvenega varstva, katerih dolžnost je, da zdravstveno varstvo zagotavljamo prebivalcem, pa imamo temeljni interes poznavanja predpisov, saj ti določajo naše pravice in dolžnosti ter urejajo razmerja z drugimi.

Ker je zakonodaja dinamična stvar in podvržena stalnim spremembam vsebine, se tudi tekoče prilagajamo novo sprejetim zakonskim in podzakonskim predpisom, pa tudi izkušnjam iz delovnih sredin, ki nam jih posredujejo udeleženci izobraževanj ali sodna praksa.

Predavatelji so naši dolgoletni sodelavci, strokovnjaki, ki v svoji vsakodnevni delovni praksi delujejo na področjih, ki jih zajema izobraževanje. V času izvajanja izobraževanj so preko razprav, vprašanj in primerov iz delovnih okolij, strokovnega dela in judikatov pridobili veliko koristnih informacij, izkušenj in znanj, da lahko kar najkvalitetneje posredujejo vsebine slušateljem ter znajo odgovoriti na še tako kompleksna vprašanja. Obenem pa so slušateljem na razpolago tudi po končanem izobraževanju za morebitna vprašanja v osebnem stiku.

Da bi okrepili naša vedenja o pravnih predpisih našega delovnega okolja v odnosu do naših uporabnikov, sodelavcev, delodajalcev, institucij, pa tudi pravic in dolžnosti, ki jih imamo kot zdravstveni delavci, v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana izvajamo za naše članice in člane redna izobraževanja o zakonodaji s področja zdravstva.

Udeleženci prejmejo tudi zbrana gradiva s posameznega področja, kjer pisci prispevkov na pregleden in stvaren način podajajo osnovne vsebine, ki jih mora za podaljševanje licence za samostojno delo, kot to določa Pravilnik o licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege, v sedemletnem obdobju spoznati in obnoviti vsaka medicinska sestra oz. babica; več kot koristno pa je, da imajo ta znanja tudi zdravstveni tehniki in bolničarji. Prispevki predstavljajo obvezne vsebine s področja osnove pravne ureditve področja zdravstvene dejavnosti, statusa pacienta kot subjekta, delovnega prava ter obligacijskega prava.

Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti

  • pravni viri za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvena zakonodaja (Ustava RS, zakoni, podzakonski akti);
  • ustavne pravice in temeljne svoboščine v povezavi z zdravstvenim varstvom (pravica do zdravstvenega varstva, pravica do socialne varnosti, svobodno odločanje o rojstvih otrok, pravica do ugovora vesti);
  • družbena skrb za zdravje in njena realizacija, nacionalni plan;
  • pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti (ustava, kodeks etike zdravstvenih delavcev, ugovor vesti v organizaciji zdravstvenega varstva);
  • nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev (upravno, strokovno in finančno nadzorstvo);
  • zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci (vsebina, kvalifikacija, nazivi, samostojnost dela, register, licenca, strokovno izpopolnjevanje).

Pravice pacientov

  • pacientove pravice in obveznosti (vrste in vsebina pravic, zastopnik pacientovih pravic, obravnava kršitev pacientovih pravic);
  • pravice bolnih otrok.

Delovnopravno področje:

  • temeljne pravice in obveznosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev iz delovnega razmerja (sklenitev delovnega razmerja, pripravništvo in poskusno delo, delovno razmerje za nedoločen oziroma določen čas, začasno ali občasno delo, delo preko polnega delovnega časa, dežurstvo, pripravljenost, posebni delovni pogoji dela, skrajšani delovni čas, pravica do plače in nadomestil plače, dopusti, odgovornost za kršitev delovnih obveznosti, disciplinska ter materialna odgovornost, suspenz, prenehanje delovnega razmerja, varstvo pravic za primer brezposelnosti, odškodninska odgovornost);
  • kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, kolektivna pogodba dejavnosti in poklicna kolektivna pogodba.

Delovanje zdravstvenih delavcev v zvezi z obravnavo nasilja v družini

  • Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti ter preprečevanje in obravnava nasilja na delovnem mestu pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti (protokoli obravnave nasilnih in drugih dejanj).

Kazenska in odškodninska (materialna) odgovornost izvajalcev

  • temelji kazenske in odškodninske odgovornosti, kazenski zakonik, zakon o obligacijskih razmerjih, objektivna in subjektivna odgovornost, malomarnost, pojasnilna dolžnost, civilnopravna odgovornost, prepovedi povzročanja in načelo skrbnosti.

Plan dela 2022

Poklicna etika v praksi zdravstvene in babiške nege ter zakonodaja s področja zdravstva – obvezna vsebina poklicna etika in zakonodaja

Dvodnevno strokovno izobraževanje, ki poleg nujnih vsebin s področja poklicne etike ter pravne ureditve zdravstvene dejavnosti daje udeležencem tudi razširjen nabor informacij iz delovne prakse, obravnavo najpogostejših realnih primerov ter jih aktivno vključuje v obravnavo vsebin izobraževanja z razpravo ter delavnicami.

Vsebine izobraževanja:

  • etika in morala v zdravstveni in babiški negi – osnovni pojmi,
  • teorije etike v zdravstvu, etična načela, etična odgovornost,
  • Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, Kodeks etike za babice Slovenije,
  • komunikacija, medpoklicni odnosi, poklicna/profesionalna podoba v zdravstveni in babiški negi,
  • vrednote v zdravstveni in babiški negi, izzivi poklicne etike v posebnih okoljih in etične dileme, vključno s primeri iz prakse,
  • zdravstvena zakonodaja in pravni viri s področja zdravstva (Ustava RS, Zakon o zdravstveni dejavnosti in drugi zakoni ter podzakonski akti s področja zdravstva),
  • poklicne kvalifikacije in poklicne kompetence v dejavnosti zdravstvene in babiške nege,
  • strokovna, odškodninska in kazenska odgovornost zdravstvenih delavcev,
  • pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih pravic,
  • pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti ter pravice in obveznosti iz delovnega razmerja,
  • delovanje zdravstvenih delavcev v zvezi z obravnavo nasilja v družini (Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti) in preprečevanje in obravnava nasilja na delovnem mestu pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti (protokoli obravnave nasilnih in drugih dejanj).

Izobraževanja bomo v največji možni meri izvajali v živo, v primeru prepovedi zaradi epidemioloških razmer pa preko spletne platforme. Udeležencem bodo izročeni izročki predavanj za lažje sledenje predstavljenim temam. Preizkus znanja se izvede v e-obliki ali pisno. Za izpolnitev priznanja izobraževanja je potrebna udeležba na obeh izobraževanjih.

Predlagani termini izvedbe v letu 2022:  januar/februar, marec/april, maj/junij, september, november/december.

Kontakt

mag. Peter Požun

Podpredsednik društva za splošne zadeve, koordinator izobraževanj s področja zakonodaje
041648938
peter.pozun66@gmail.com

Marina Velepič

Nosilka področja Etika v zdravstveni in babiški negi, članica izvršnega odbora
031 222 936
marina.velepic@gmail.com