Dvodnevno druženje na pohodu in izletu v Šibenik in Nacionalni park Krka, 30. in 31. 05. 2026

Datum in čas
30. 05. 2026 | 31. 05. 2026


Dvodnevno druženje na pohodu in izletu v Šibenik in Nacionalni park Krka, 30. in 31. 05. 2026

Dogodek je potekal v celotni organizaciji Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Za ta prijeten izlet s pohodi smo namenili soboto in nedeljo. Zbrala se nas je skupinica ob  zgodnji jutranji uri na naših zbornih mestih, tako kot  po navadi. Okrepčilo s pijačo, vodo in izotonikom je organizator prevzel večer pred odhodom. Jutranje ure v vožnji po Beli krajni, prestop hrvaške meje in vožnja po Dalmatini  je minila hitro, malo v dodajanju spanja k prezgodnjem vstajanju, večji del pa v medsebojnem druženju in posluhu razlage našega vodnika Borisa. Vožnja skozi tunel Sv. Rok in topli pozdravi Dalmacije, za  vse, ki to pokrajino doživljamo na svoj način.  Ogrelo nas je dalmatinsko sonce, že proti 30 stopinj se dvigala živa v termometru. V dopoldanskih urah smo se ustavili na šibeniškem mostu, kjer smo lahko občudovali izlitje reke Krke, del šibeniških morskih vrat in mestne trdnjave, ki so bile na sporedu našega izleta in pohoda.  Zavili smo še na kopališče Jadrija, kjer smo se bolj vroče okopale, ali / in naužili prvih pomladno – poletnih toplih užitkov Dalmacije ob morju.

Zakaj Jadrija, in iz kje izvira njena tradicija. To je prva mestna plaža v Šibeniku. Pred letom 1922 so Šibenčani za kopanje hodili v Vodice, Brodarico ali celo v Rogoznico. Danes se poleg Jadrije Šibenčani in njihovi gostje lahko osvežijo na plaži Banj (zgrajena leta 2012), ki je v središču mesta, ali na plaži Martinska, ki se nahaja v šibeniškem zalivu. Na taki lokaciji ponuja čudovit razgled na cel Šibenik. Plažo Martinska bomo obiskali naslednjič. Kopanje na Jadriji je ponudilo svojevrsten sprehod po zgodovini, ob številnih kabinah opremljenih v barvitem tonu. Morje in pastelne barve ponujajo poseben počitniški utrip. Osveženi morjem smo se podali po mestu, nekateri iz skupine so nas zapustili in se podali v turistično ali zgolj gurmansko raziskovanje. Ostali smo sledili navdihu, vodniku in programu. Tako smo se povzpeli preko trdnjave Mihovil, spust v mesto, nato na Barone in nazadnje na trdnjavo Ivan. Trdnjavo Nikola smo lahko zgolj opazovali iz višje ležečih točk. To so štiri značilne trdnjave Šibenik, ki so v preteklosti izvajale obrambno vlogo mesta. Tako je Mihovil obeležil pomen in omembo Šibenika, kot mesta v letu 1066. Uničenje je  doživela 1663. leta, v času vladavine Avstrije doživi obnovo, 1911. celo postavijo signalno napravo za regulacijo morskega prometa.  1954. so načrtovali kompleksa za poletne prireditve, vendar iz ekonomskih vzrokov, to idejo opustijo. V letu po vstopu Hrvaške v EU so izrabili evropske sklade in temeljito obnovili trdnjavo Mihovil, kot tudi preostale tri. Trdnjava Barone, prav tako obrambni pomen pred Turki. Trdnjava Ivan so gradili meščani mesta Šibenik z namenom obrambe pred Turki, kar sami in skoraj brez dovoljenja takrat  mestne oblasti Venecije. Poleg svoje vloge so trdnjave omogočale službe vojakom in bivanjsko zatočišče za njihove družine. V času okupacije med drugo svetovno vojno, trdnjavo Ivan okupirajo tako Italijani, kot Nemci. Slednji postavijo vojaški bunker, Tobruk, po libijskem vzoru in mestu.

Po ogledih smo se ogreli na toplem poletnem dnevu in se podali v zasluženo senco z iskanjem kakšne dobre možnosti poznega kosilca. Sledila je vožnja in prenočevanju v Lozovcu. Namestili smo se v hišo z več apartmaji in sobami za turiste, kar nam je omogočilo dodatno druženje. Ob ne prav prezgodnjem vstajanju smo naslednje jutro nadaljevali svoj program.

Ena skupina se podala z ladjico do otoka Visovac, ki je nato nadaljevala svojo pot po zgornjem toku reke Krke, do Roškega slapu. Nacionalni park zajema gotovo celoten tok reke Krke in spodnji tok Čikole. Posamezni lokaliteti so v razdalji po nekaj desete kilometrov, kar pomeni, da je področje predstavlja veliko prostranost. Park je organiziran tako, da lahko izletniki pristopijo na različnih točkah z osebnim avtom, po parku vodijo številne dobro urejene pešpoti iz katerih pohodnik in izletnik lahko uživa v prečudovitih pogledih. Visovac predstavlja zgodovinsko in versko, sedaj že turistično entiteto. Do otoka je možno dostopati z ladjico iz lokaliteta  Širitovci vožnje ali je to del celotne vožnje z ladjico iz glavnega vhoda v park, v smeri proti Roškem slapu.

Naši skupini sta se srečali ravno na otoku, ter na koncu ob vznožju Oziđane pečine. Zadnji del na poti do našega avtobusa smo skupaj premagali po 517 stopnicah in se povzpeli do parkirišča Bogatić. V tej razliki v nadmorski višini je narava izdolbla kanjon neverjetno slikovite  Krke, ki ga je  lahko videla naša skupina, ki se je odločila za cca 3 urni pohod. Ta bogata naravna in plodna oaza sredi dalmatinskega krša predstavlja v današnjem času možnost hoje, kolesarjenja, plezanja, vožnje s turistično ladjico po širni reki Krki, kjer narava še vedno ohranja skoraj endemično vrsto žuželk, to so za nas bili metulji. V našem okolju so skoraj izumrli. Pozdravile so nas še še kakšne druge redke vrste živali. Po zaključku pohoda smo namenili naš čas okrepčilu. Na poti do, gostilnice, kjer smo se okrepčali smo se zapeljali skozi mesto Drniš in v daljavi lahko opazili Otavice, kjer se nahaja Meštrovičeva družinska grobnica. Velja jo obiskati. Zaključek dneva smo preživeli v vožnji proti domu.

Refleksijo na dva lepa gibalno in morsko obarvana poletna dneva sem spisala z velikim zadovoljstvom, kot organizatorica dogodka. Vse ostalo naj presodi bralec, morda se bo odločil za pot po teh  lepih  točkah in opisanih krajih . Ostaja del  moje skrivnosti  in lepih spominov, iz otroštva…

Đurđa Sima