Datum in čas
28. 07. 2024 | 31. 07. 2024
V nedeljo, 28. 7.2024 smo se v organizaciji DMSBZT Ljubljana v zgodnjih jutranjih urah
odpravili na štiridnevni pohodniško-kolesarski izlet v Dolomite. Tokratni izlet je bil že sedmi
po vrsti, tako da nam je to prostrano področje veličastnih gora, širnih zelenih travnikov,
smrekovih in macesnovih gozdov, vijugastih cest, prelazov ter žuborečih potokov in rek že
precej znano, a čari Dolomitov se razkrivajo vsakič na drug način in nas vabijo, da se tja lahko
vedno znova vračamo.
Pot nas je peljala v smeri Jesenic, prečili smo avstrijsko mejo in se nato usmerili proti
zahodu, ves čas ob reki Dravi iz Koroške proti Južno Tirolski v Italiji. Vmesna postaja je bil
Bunkermuseum pri mestu Dobbiaco / Toblach. Bunker je bil zgrajen v poznih tridesestih letih
prejšnjega stoletja za čas fašizma kot del obrambne linije v Dolomitih, v času hladne vojne
(1950) pa je kot eden izmed 360 bunkerjev na Južnem Tirolskem predstavljal del Alpske
obrambne linije.
V kraju Bruneck / Brunico smo nato zavili proti dolini Alta Badia. Naš nedeljski cilj je bil Kronplatz (2275
m), zelo znano smučišče, nanj smo se povzpeli peš iz prelaza Furcia (1789 m). Med potjo smo
lahko ves čas uživali v čudovitih razgledih in se polagoma dvigali proti razglednemu in
kopastemu vrhu, kamor se stekajo proge žičnic iz več smeri.
Med tokratnim bivanjem v Dolomitih smo bili nastanjeni v manjšem kraju San Vigilio di
Marebbe v največji vasi doline Alta Badia. Družinski hotel v alpskem stilu, z ustrežljivim osebjem in
izvrstno kulinariko je bil zelo dobra izbira, saj je bil v bližini naših izhodišč za pohode, kar je
pomenilo prihranek časa na vožnji.
Izjemno kuliso Dolomitov je enkratno doživeti tudi s kolesom, zato je bil drugi dan namenjen
kolesarjenju po zelo znani krožni trasi Sellaronda v dolžini 52 km s startom in ciljem v Corvari
in vmesnimi štirimi gorskimi prelazi: Campolongo (1875 m), Pordoi (2239 m), Sella (2218 m) in
Gardena (2121 m). Društvo je udeležencem omogočilo najem električnih koles. Vendar
prevoziti 52 km vzponov in spustov, čeprav s pomočjo elektrike, ni mačji kašelj in zahteva
izvrstno telesno pripravljenost ter veliko previdnost in pozornost med vrtenjem pedal…
Štirje udeleženci izleta , ki so se odločili za kolesarjenje, so za vzdržljivost in za pogum v
spomin na prevožen krog Sellaronda dobili droben spominek, roza majico. Dan smo zaključili
še s krajšim pohodim do vzpetine nad prelazom Campolongo.
V torek smo se odpravili ponovno na Kronplatz, tokrat z gondolo in si ogledali muzej
Reinholda Messnerja, svetovno znanega alpinista. Stavba je prava arhitekturna atrakcija,
delno vkopana in delno vklesana v goro. V muzeju je predstavljena 250 letna zgodovina
sodobnega alpinizma, s poudarkom na ključnih figurah, ki so tako ali drugače pustile svoj
pečat v gorništvu.
V drugem delu dneva smo se s prelaza Erbe (1987 m) podali peš preko sedla Gome do koče
Genova (2306 m). Pot je skoraj panoramska, saj smo ves čas lahko občudovali razglede proti
dolini in vencu mogočnih gora, na zelenih travnikih in pašnikih pa množico gorskega cvetja in
zdravilnih zelišč – arnike, šentjanževke, rmana, plahtice…Vrnili smo se v mraku.
Med vračanjem v hotel smo naredili že kratek postanek v kraju Sv. Martin, ki stoji na
vzpetini, z značilnim gradom in muzejem ladinske kulture, umetnosti in zgodovine. Prebivalci
Južne Tirolske v pogovoru uporabljajo pretežno ladinski jezik (vrsta retoromanščine), poleg
nemščine in italijanščine. Ladinska usoda je podobna naši po prvi svetovni vojni. Tudi Južno
Tirolsko so kot pri nas Primorsko, Istro, Dalmacijo, mesti Reka ter Zadar in Dalmatinske otoke
okupirali Italijani. Naša usoda teh krajev se je počasi reševala po letu 1947. Južna Tirolska pa
je ostala pod Italijo. Še posebej ker je Hitler podaril Južno Tirolsko Mussoliniju, ker se je
zanj pozitivno odzval, ko je Hitler priključil Avstrijo 13. marca 1938 k Nemčiji.
Zato je ob muzeju pri gradu v vasi Sv. Martin postavljen edinstven spomenik usode Ladincev
– človek ujet v kletki. V spomin in zavedanje, da so nemško / avstrijsko govoreči prebivalci
Južne Tirolske še vedno »ujeti« v Italiji.
Zadnji dan, v sredo, smo se namenili obiskati še Corvaro, ki je poleg olimpijske Cortine
d Ampezzo zelo znano turistično mesto in zibelka alpskega smučanja v Dolomitih. Za konec
smo prihranili še vzpon na Sas de Stria (2477 m) z izjemnim razgledom na prelaz Falzarego in
na okoliške gore Lagazoi, Tofane, Col di Lana, Marmolado… Izhodišče za pohod je bil prelaz
Valparola (2168 m). Dolomite je močno zaznamovala prva svetovna vojna, saj je bilo prav
osrčje Dolomitov, kjer je potekala takratna državna meja, prizorišče srditih bojev med avstro
ogrsko in italijansko vojsko. Zato lahko povsod najdemo še ostanke utrdb, rovov, predorov,
obrambnih jarkov… in prav na tej gori Sas de Stria jih je zelo veliko. Vzpon na to goro ponuja
posebno doživetje. Neverjetno kako so Italijanski vojaki med vojno našli pot na vrh, skozi
naravne useke skal. Za pot proti vrhu so skozi naravne razpoke zgradili tudi lesene stopnice /
lestve. Danes so lestve kovinske po katerih smo se varno povzpeli in spustili ter doživeli tudi
občutke, kako so takrat vojaki branili in ohranjali strateški položaj pred avstrijsko vojsko.
Štirje dnevi so prehitro minili – v izjemno lepem sončnem vremenu, v čudovitem naravnem
gorskem okolju in v prijetni družbi, smo si spet nabrali polno lepih vtisov. Res smo bili
obdarjeni z izjemnim vremenom in pogledi, ki so v teh krajih velika redkost.
Pot proti domu nas je vodila skozi Cortino d Ampezzo v smeri Dobbiaca, od daleč smo videli še
znamenite Tre Cime di Lavaredo in nadaljevali proti Avstriji in Sloveniji, kamor smo prispeli
pozno zvečer.
Hvala vodstvu DMBZT Ljubljana za celotno organizacijo in vodenje izleta ter izposojo električnih koles v Corvari.
Marija Maruša Brvar