Datum in čas
27. 08. 2026 | 30. 08. 2026
228. IZLET DMSBZT – ZNOVA V DOLOMITE (27. 8. – 30. 8. 2026)
V organizaciji DMSBZT Ljubljana smo se konec avgusta ponovno podali v Dolomite. Tudi tokrat se nam je obetal pester in zanimiv štiridnevni program. Letos je bilo to področje zaradi visokih poletnih temperatur ob morju in nižinskih delih s strani domačih in tujih turistov še posebno oblegano. Naša skupina navdušencev nad Dolomiti, med katerimi sta bila tudi kolegica in kolega iz Banja Luke, se je zbrala v zgodnjih jutranjih urah v Ljubljani. Z malim avtobusom smo krenili proti Avstriji. Prvi dan izleta smo spoznavali Karnijske alpe. Naš prvi postanek je bil Passo Carnico (Plocken Pass) in mesto Timav, kjer smo si ogledali vojaški muzej prve svetovne vojne. Področje Karnijskih alp, ki se po barvi kamnine razlikujejo od Dolomitov in je temnejše barve, je bilo prav tako kot Dolomiti prizorišče bojev prve svetovne vojne in je prepredeno z rovi, kavernami in ostanki vojaških objektov. V nadaljevanju smo se povzpeli na Picollo Pal (Kleine Pal) na 1866 m in uživali v soncu in čudovitih razgledih po okoliških vrhovih in dolinah. Pot nas je vodila naprej do nam že znanega in zelo prijetnega družinskega hotela Tereza v kraju Al Plan de Mareo (San Vigilio) v dolini Alta Badia, kjer smo prenočevali.
Drugi dan smo najprej obiskali prizorišče olimpijskih iger in tekem svetovnega pokala v biatlonu Anholz, od koder smo se v več skupinah odpeljali do prelaza Staller Sattel (2052m) na meji z Avstrijo. Do prelaza je organiziran enosmerni promet, ki je urejen s semaforjem. Cesta je zelo slikovita, a ozka in ni primerna za večje avtobuse. Po zaviti gorski cesti smo ob dih jemajočih pogledih prispeli še do prelaza Giovo (2094 m), kjer smo našli rastišča sladkih borovnic in brusnic, nato še do prelaza Brenner (1370 m). Zgodovina Brennerja sega še v antične čase. Je eden od najpomembnejših alpskih tranzitnih koridorjev. Do leta 2032 bo zgrajen bazni predor Brenner, to bo 55 km dolg železniški predor med Innsbruckom (Avstrija) in Bolzanom (Italija).
Tretji dan so prišli na svoj račun privrženci kolesarstva, saj so z izposojenimi električnimi kolesi prevozili znameniti kolesarski krog »Sella ronda« v dolžini 52 km, s startom in ciljem v Corvari, mimo prelazov Campolongo (1875 m), Pordoi (2239 m), Sella (2233 m) in Val Gardena (2121 m). Šest kolesarjev je za uspešno prevoženo pot prejelo zaslužene čestitke in priznanja. Popoldne smo se iz Corvare odpravili še do koče na 2536m, ki nosi ime po Franzu Kostnerju, izumitelju smučarske žičnice. Prvi del poti smo opravili z vzpenjačo. Od koče segajo pogledi proti gori Piz Boe, katere vrh smo pred nekaj leti že osvojili. Planinski pohod smo zaključili s spustom do prelaza Campolongo. Skoraj ves čas pohoda smo lahko pred seboj občudovali Marmolado in njen ledenik.
Zadnji dan našega izleta smo dopoldne še enkrat prevozili prelaze Val Gardena, Sella, Pordoi, tokrat z avtobusom in uživali v panorami mogočnih gora, živo zelenih travnikih in gozdov ter urejenih naselij, ki jih krasi pisano cvetje na oknih in balkonih. Mimo mesta Canazei smo se napotili do prelaza Fedaia (2057 m). Obiskali smo manjši vojaški muzej iz prve svetovne vojne, v katerem je predstavljeno tudi t.i. »ledeno mesto« – sistem rovov in votlin, dobesedno vkopanih v ledenik pod Marmolado, ki jih je v letih 1916 in 1917 postavila avstrijska vojska zaradi potrebe po zaščiti. V rovih so imeli barake za bivanje vojakov, skladišča, kuhinjo, telefonsko centralo… Načrt za mesto je izdelal častnik avstrijske vojske, Slovenec Stanislav Dekleva. Popoldanske ure smo izkoristili še za nekaj urni pohod nad umetnim jezerom Fedaia, do mesta opuščene postaje žičnice in porušene koče pod Marmolado na višini 2700 m. Precejšen del poti smo hodili po skalnatem pobočju, ki ga je nekoč pokrival in oblikoval ledenik, žal se ta pospešeno tali in bo čez nekaj let povsem izginil.
Za slovo od Dolomitov nas je voznik avtobusa zapeljal še do prelaza Falzarego (2105 m), kjer smo obujali spomine na naše prejšnje pohode. Mondena Cortina je bila nedavno prizorišče zimskih olimpijskih iger. Pot smo nadaljevali mimo prelaza Tre croci, jezera Misurina, naprej proti Dobbiacu, Lienzu in vse bližje domu. Kot vedno, smo se tudi tokrat vrnili domov iz Dolomitov polni čudovitih vtisov in lepih doživetij v lepem vremenu, v prijetnem druženju in z željo po ponovnem obisku.
Hvala vodstvu DMSBZT Ljubljana za pripravo in organizacijo izleta, predvsem našemu vodniku, g. Borisu Sima, ki se vsako leto izjemno potrudi in pripravi vsakič nov načrt pohodov po Dolomitih. Vedno nam postreže s kopico zanimivih podatkov o zgodovini in življenju teh krajev ter o športnih aktivnostih, katerih zibelka so Dolomiti in so tudi danes aktualne, v drugačnih razsežnostih. Zato se udeleženci v Dolomitih počutimo že kar »domače« in se radi vračamo. Hvala tudi vozniku avtobusa, ki nas je varno in suvereno vozil po zahtevnih in prometnih gorskih poteh.
Marija Maruša Brvar