Datum in čas
08. 12. 2022
Povzetek predavanja na decembrskem ženskem večeru DMSBZT Ljubljana, 8.12.2022
Dr. Saša Kranjc
DIAGNOZA : PRIDNA
Kako preseči pretirano pridnost in zaživeti pristno, izpolnjujoče življenje
Uvod
Medicinske sestre so temelj vsakega zdravstvenega sistema. Sistemi se v temelje spreminjajo. Morajo se spreminjati.
Pretirana pridnost lahko vodi v izčrpanost in izgorelost. Saj je pridnost povezana z značilnim vedenjem in obnašanjem. Posebej ogroženi so poklici, ki imajo poslanstvo pomagati drugim.
Nismo tu zato, da »kažemo s prstom« in obsojamo za napake. Temveč, da iščemo pot v spremembo.
Dr. Saša Kranjc pravi, da je pot iz pridnosti pristnost. Fenomen, v sklopu svoje psihoterapevtske prakse, raziskuje že vrsto let. Piše tudi knjigo. Iskanje odgovora na vprašanje »kdo sem« jo je postavilo iz nevidnosti, da lahko spregovori »sebi in svetu«.
Otroštvo in pridnost
Otroci do drugega leta živijo v sedanjem trenutku. Ne obremenjujejo se s tem kar je bilo in kaj bo. Z lahkoto se izražajo, so razigrani, se veselijo in uživajo. Živijo »na polno«. Večkrat se vprašamo od kje jim toliko energije.
S socializacijo otrokom pomagamo vstopati v družbo in spoznavati kulturno okolje. Z vzgojo in učenjem otrokom postavljamo omejitve. S časoma se nehajo čuditi saj morajo skrbeti in iskati rešitve. Otroci izgubljajo žar v sebi.
Številni mladi ljudje dandanes izgubljajo smisel, veliko je depresivnih. Tudi samomorov.
Albert Einstein pravi, »Nobene težave ni mogoče rešiti z isto zavestjo, ki jo je ustvarila.«
Priden po SSKJ pomeni:
- Rad in veliko dela.
- Izpolnjuje dolžnosti, zahteve.
- Ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti.
- Je poslušen, prijeten.
V praksi se pridnost izraža na način, da rešujemo zadeve namesto drugih. Npr. problem sodelavke, ki bo morala delati namesto nas, če gremo na bolniško. Namesto, da bi to prepustili vodji. Potrebno je dajati odgovornost kamor sodi. Delati tisto kar se zahteva ne pušča prostora za individualnost in izražanje sebe.
Dr. Alenka Puhar v znanstveni monografiji »Zgodovina otroštva na slovenskem« opredeljuje pridnost kot »biti kaj prida« za tiste, ki so te spravili na svet. Da se otroka se pohvali, ko dosega dosežke pomeni usmerjenost k drugim, merilo kdo smo in kaj drugi mislijo o nas.
Pretirana pridnost pomeni tudi »skrb za druge z zanemarjanjem sebe«, ko delamo vse najprej za druge. Posebej značilna tudi za ljudi, ki si izberejo poklic s poslanstvom pomoči drugim. V tim. »toksični kulturi«, kjer je prekomerno delo odlikovano in potiska zaposlene v začaran krog izgorelosti, je velik odstotek ljudi depresivnih. Novejša odkritja opredeljujejo depresijo kot normalno reakcijo prilagoditve na nenormalne okoliščine.
Vendar se tu pojavlja paradoks v skrbi zase. Ko ste najbolj srečni v življenju, kaj bi želeli? …Odgovor je »vse dati drugim«. In če v razdajanju začutite, da ne zmorete več to pomeni, da pot ni dobra za vas in še ste zdravi, če tako mislite. Enako dobro kot poskrbimo zase, poskrbimo tudi za druge.
Cankarjanska mati
Vzgoja s krivdo in dolžnostjo je sindrom »cankarjanskih mater«. Otrok naj zadovoljuje materine potrebe. Ljubezni je deležen le , kadar mu to uspe.
Mati s takim odnosom ne prevzame odgovornosti za svoja čustva, potrebe in tudi naloge, pristojnosti. To izraža z besedami »za tebe se žrtvujem«. Ni pričakovati, da bo potrebe zadovoljil otrok. Otrok zato ceno plača s svojim življenjem. V ljubezni do matere mora prevzeti odgovornost in pustiti svoje otroško življenje.
V tem vzorcu so: mati (zadovoljna samo s pridnim otrokom), vzgoja v podrejenost ( vzgoja v pridnost, ugajanje drugim z zanemarjanjem sebe) in otrok ( kot vir za zagotavljanje družbe in podpore materi). Otrok je obravnavan kot predmet in je vir za hrano, ki se pretaka od otroka k materi. Kompenzacijo otrokovih potreb v skrbi za materino dobro lahko ponazorimo s »pozabi, da si lačen ko hraniš bolnika«.
Avtor dr. Kenneth M. Adams v knjigi Po tihem zapeljani obravnava problem vzgoje, ko starši naredijo otroke za partnerje. Pojav je opredeljen tudi kot »čustveni incest«. Način razmišljanja pridnih je praktično enak načinu razmišljanja spolno zlorabljenih. Otrok nima dovolj izkušenj, da bi lahko sebe občutil kot osebo, ki je dobra in vredna ljubezni sama po sebi.
Kdo sem
Kdo sem, če ni nobenega, ki mu moram ugajati? Ni me! Ne čutimo svojih želja, če ni drugih.
Manjka zdrav občutek lastne vrednosti, ki bi jo lahko poimenovali tudi kot »luknjo v osebnosti« ali neobčutenje, nezavedanje in nepoznavanje sebe.
Odgovor na vprašanje »kdo sem« je »jaz sem oseba, ki bo poskrbela zase na ta in ta način«
Pridnost in porednost sta le druga plat istega kovanca. Pravi način je v »pristnosti« in iskrenosti samemu sebi.
Pridna punčka
- Jaz nisem pomembna.
- Nimam pravice odločati o sebi.
- Drugi ljudje so vedno na prvem mestu.
- Moram jim ustreči.
- Ljubljena in vredna sem samo, če sem pridna in popolna.
- Ne smem reči ne.
- Dokazovanje svoje vrednosti skozi delo (pridnost).
- Nauči se, da je njena vrednost odvisna od tega , kaj dela in koliko naredi za druge.
- Zahteve in pričakovanja drugih postanejo središče njenega čutenja.
- Ima potrebo po odobravanju drugih.
Če se postavi zase, drugim povzroči nekaj neprijetnega od tega, da ustreže drugim, poskrbi zanje, označena je slaba , nevredna, nepomembna. Uspešna je le, če dosega zunanja merila družbenih vlog.
Doživljanje sebe je pogojeno s tem, kako se na nas odzivajo drugi ljudje. To pomeni zanikanje svoje vrednosti in pomena svojih občutkov, čustev, misli, prepričanj, stališč in mnenj.
Družbena vloga ženske
Je v tem, da je pridna in ima neomejene sposobnosti in naredi vse.
Ženske v današnji družbi:
- Se sramujemo svojih potreb.
- Dajemo več kot prejemamo.
- Pretirano skrbimo za druge.
- Smo vedno na voljo drugim nuditi pomoč,
- Zanikamo jezo, ko drugi prestopajo naše meje.
- Prevzamemo pretirano odgovornost.
- Drugih ne obremenjujemo.
- Pazimo, da jih ne prizadenemo ali razočaramo.
- Se ne pritožujemo, ne zahtevamo in ne prosimo za podporo.
- Konfliktov se izogibamo.
- Skrb zase dojemamo kot sebičnost (skrbeti za svojo korist).
- Ne vzamemo si časa zase.
- Ne moremo se sprostiti in uživati brezskrbnost.
Z malimi koraki je moč narediti velike spremembe. Prvi korak je zavedanje in razumevanje svojih izzivov.
Arhetip mučenice
Pomeni reševanje ljudi in žrtvovanje v dobro drugih. Hotenje, da bi »rešila svet«. Gre za delovanje iz krivde. » Ne moremo rešiti ljudi!«. Izgorijo tisti, ki dolgo delajo pod ceno. Pristajanje na premajhno ceno je pristajanje na izkoriščanje.
Sočutje in pomoč ljudem v novi dobi
Pomoč v novi dobi pomeni navdihovati ljudi. Kot znotraj nas samih je tudi znotraj vsakega od njih modrost, ki mu pomaga naprej. Orodje, ki pri tem pomaga je avtomatsko pisanje. Vprašati je potrebno višji um in napisati sporočila, ki nam jih daje.
Učiti se ljubeče najprej poskrbeti zase. Samospoštovanje je vedenje odgovornih odraslih ljudi.
Pristen stik pomeni, da gremo v odnose popolnoma iskreno in zvesti samemu sebi.
Zdravljenje od pridnosti
- Pridobivanje informacij.
- Zdraviti svoja čustva. Zavestno reguliranje čustev (sprejeti, spustiti) in ne reagiranje ( čas za razmislek, dihanje).
- Govoriti svojo resnico.
- Sprejemanje situacij in energij, ki se zagotovo dogajajo v naše dobro. Raziskati kako to, da se dogajajo prav nam.
- Meditirati, vizualizirati : kako naj uresničim svoje želje in živim svoje sanje.
- Delati na občutku lastne vrednosti. »Želim si…ali otrok v meni ranjen resnično verjame, da sem tega vredna«.
- Skrb za telo. Odnos do telesa je najpomembnejši. »Kdaj ste se nazadnje objeli?« in zahvalili telesu. Telo je prevodnik zaznav naših čutov. To da se ljubimo pomeni tudi da znamo razdeliti naloge med druge in sprejeti pomoč. Pretirano delo pomeni stres za telo.
- Varen prostor: imeti prostor, kjer se lahko umaknemo v svoj svet in počnemo stvari, ki si jih želimo. Brez zunanjega varnega prostora si ne moremo zamisliti notranjega občutka varnosti. Vredni smo varnega prostora.
- Ozaveščanje vedenja in negativnih misli o sebi: kako se obnašam, kaj počnem, ko si odrekam ljubezen do sebe? Kaj mislim o sebi? Ujemite misel in jo izgovorite naglas.
- Zavestna odločitev, da bomo izbrali drugačne misli in vedenje. »Moram« je vloga žrtve mučenice, »jaz se odločam, da bom to naredila« je odgovoren pristop.
- Ne dopustiti sebi, da bi bili žrtev okoliščin. Preobraziti v to delati kar je dobro za nas in se ne zaciklati v kako morajo stvari izgledati. Jaz ustvarjam svoje življenje s svojimi mislimi, čustvi in odločitvami.
- Prevzeti radikalno odgovornost za svoje življenje. Biti dobro. Imeti se dobro.
- Sami ustvarjamo svojo realnost.
Kdo želim biti
Osredotočeni na vizijo prihodnosti se vprašajmo:
Kdo želim biti, kako si želim živeti, kako se ta prihodnja različica mene počuti, o čem razmišlja, kako se odloča, kako hodi, kako se obnaša…
Strah je izkrivljeno stanje.
Vaditi (ob)čutenje prihodnje različice sebe.
Izražanje sebe. Postavljanje mej. Povedati kaj je sprejemljivo in kaj ni.
Sprejeti tveganje, ranljivost. Kaj se je zgodilo….v bodoče želim, da….
Ozavestiti, da je konflikt soočenje dveh različnih želja, glede katerih je potrebno doseči odrasel dogovor.
Vredni smo ljudi, ki so ljubeči, spoštljivi, prijazni, sočutni…
Družina, prijatelji, ljudje na delovnem mestu podpirajo našo dobrobit.
Razvijanje pristnosti pomeni, da se zavestno odločam o tem kdo sem, kako razmišljam o sebi in kako si želim živeti.
Sprejeti odločitev:
- da smo iskreni sami s sabo,
- da zavestno opuščamo, kar mislimo, da bi moralo biti,
- sledimo svojim željam.
Povzetek predavanja zapisala:
Alenka Škerjanec Hodak