Negotovost spremljevalka sodobnega življenja

Negotovost spremljevalka sodobnega življenja

Andreja Gruden

V Psihiatrični bolnišnici Idrija je v mesecu oktobru potekalo strokovno srečanje s predavanjem »Negotovost spremljevalka sodobnega življenja«, ki je bilo organizirano s strani DMSBZT Ljubljana. Srečanje je bilo namenjeno obeležitvi  svetovnega dneva duševnega zdravja, ki v letu 2023 poteka pod geslom »Duševno zdravje je univerzalna človekova pravica«.

 Pozdravnemu nagovoru direktorice bolnišnice mag. Klavdije Širaj Mažgon, univ. dipl. soc. del. in Sabine Vihtelič, članice UO DMSBZT Ljubljana, je sledilo uvodno razmišljanje Andreje Gruden. Govornica je poudarila, da pomeni duševno zdravje mnogo več kot zgolj odsotnost duševnih bolezni in motenj. Ljudem omogoča, da doživljajo življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in aktivni, da sprejemajo samega sebe in svoja čustva, da čutijo pripadnost družbi, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju in napredku. Prav zaradi tega naj bi vsakdo imel pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, ki vključuje pravico do zaščite pred tveganji za duševno zdravje, pravico do razpoložljive, dostopne, sprejemljive in kakovostne oskrbe ter pravico do svobode, neodvisnosti in vključenosti v skupnost. Realnost pa, žal, kaže, da se ljudje s težavami v duševnem zdravju po vsem svetu še vedno soočajo s številnimi kršitvami človekovih pravic.

Predavateljica Polona Požgan, dipl. zgod. in dipl. pol. je v svojem prispevku »Negotovost – spremljevalka sodobnega življenja« razmišljala o kontekstu stresa. Prisotne je s svojim pogledom želela povabiti k oceni današnjega časa in samorefleksiji. Izpostavila je preteklost, ki nam kaže, da so se ljudje med seboj več družili, se več pogovarjali in se smejali. Nihče ni razmišljal o stresu in uporabljal besede povezane s tem, ljudje tudi v najhujših krizah niso izgubili optimizma. Iz današnje perspektive se ji zdi, da so se ljudje v preteklosti znali bolje soočati z realnostjo in jo tudi sprejemati. Poudarila je, da danes besedo »stres« pozna že skoraj vsak predšolski otrok. Izpostavila je našo današnjo komunikacijo v kateri je prisotno ogromno besed, kot so: »gužva, panika, stres, utrujenost, anksioznost, konflikt«, kar lahko kaže tudi na to, da pravzaprav med nami poteka pravo tekmovanje kdo je v večjem stresu. Po njenem mnenju je edini način, da se znebimo stresa tak, da se odmaknemo od sebe in da postanemo opazovalci samih sebe, svojega vedenja in razpoloženja. Poudarila je zdravilno in povezovalno vlogo humorja in smeha.

Predavateljica dr. Špela Hvalec, spec. klin. psih., vedenjsko kognitivna terapevtka in supervizorka, je spregovorila na temo »Spoprijateljimo se z negotovostjo«. Izpostavila je negotovost kot stanje pomanjkljivega vedenja o obstoječem položaju ali prihodnjem izidu ter dejstvo, da je občutje negotovosti težko konkretizirati, ima pa svoj miselni, čustveni, telesni in vedenjski odziv. Poudarila je, da življenje vsem nudi polno presenečenj, nepričakovanih dogodkov, sprememb ter, da se ljudje razlikujemo v tem, v kolikšni meri negotovost sprejemamo kot del vsakdanjosti. Individualne razlike v tem, koliko nelagodja doživimo zaradi negotovosti, ki nas spremlja na različnih področjih v življenju, je pojasnila s toleranco do negotovosti. Ob koncu je navedla informacije, kako lažje premagati negotovost in kako se z negotovostjo spoprijateljiti.

Predavateljica viš. pred. Urška Bogataj mag. zdr. neg., viš. pred., je predstavila temo »Zaposleni v zdravstveni negi in njihova odpornost ali ne-odpornost na negotovost«. Prisotne je seznanila, da se odpornost v zdravstveni negi nanaša na sposobnost medicinskih sester, da se prilagodijo izzivom in stresorjem, s katerimi se srečujejo v svojem poklicu, se spoprimejo z njim in se opomorejo. Poudarila je, da so odporne medicinske sestre tiste, ki so sposobne učinkovito obvladovati lasten stres, ohraniti pozitiven odnos in delovati kakovostno ter kompetentno tudi v težkih situacijah. Prav zaradi tega, ker je zdravstvena nega tako fizično kot čustveno zahteven poklic, se ji je zdelo ključno poudariti, da je odpornost tista, ki lahko zaščiti medicinske sestre pred čustveno izčrpanostjo, poveča upanje in zmanjša stres. Ob koncu je predavateljica podala nekaj ugotovitev različnih tujih raziskav, ki so se ukvarjale z odpornostjo medicinskih sester ter nasvetov za ohranjanje odpornosti.

Z zaključnimi besedami Andreje Gruden in povabilom za spremljanje dogodkov, ki jih organizira DMSBZT Ljubljana, se je strokovno vsebinski del večera zaključil. Sledilo je druženje ob pogostitvi.

Za izpeljano srečanje se zahvaljujemo DMSBZT Ljubljana, ki prisluhne našim idejam ter vodstvu Psihiatrične bolnišnice Idrija, ki je omogočilo, da se je srečanje odvijalo v njenih prostorih.