Datum in čas
25. 01. 2024
Naši veseli, zanimivi četrtki
Kot voditeljico Besednice, upokojeno slavistko, prostovoljko, me zanima, kako doživlja in sprejema naše druženje skupina upokojenih medicinskih sester, ki jih je k meni pripeljala gospa Olga Koblar.
Za pogovor se je prijazno odzvala gospa Fani Poberaj.
Danica: Gospa Fani, vi že od začetka obiskujete naše sestanke, kajne?
Fani: Tako je, in zelo hitro so minila ta dobra štiri leta.
Danica: Zanima me, kaj je tisto, zaradi česar prihajate.
Fani: Rade se družimo, se pogovarjamo, izmenjujemo mnenja, se učimo, zabavamo. Razgibavamo svoje možganske celice in same sebi obljubljamo, da se bomo več gibale.
Program je zelo pester; rada bi se pogovarjala o tistih točkah, ki se mi zdijo najbolj zanimive in koristne.
Danica: Druženje vsakič začenjamo z »dreveščkom«. Kaj vam pomeni »drevešček«?
Fani: Vi izberete kakšno poglobljeno misel, ki ji s pogovorom širimo veje in pričakujemo sadove.
Danica: Se spomnite kakšne take misli?
Fani: Vedno skušam imeti pred očmi tole: Človek si mora vse življenje prizadevati za svoje zorenje.
Danica: Meni pa je pri srcu tale, ki mi jo potrjuje dejavnost v Besednici: Delo v dejavni, strpno delujoči skupini polni človeka z zadoščenjem in vedrino.
V našem programu ne gre brez hvaležnosti. Se vam zdi ta tema smiselna?
Fani: Pa še kako! Ljudje smo premalo hvaležni tudi za malenkosti.
Danica: Ko se jaz vsak dan zahvalim materi Naravi, se šele zavedam, kako lepo, bogato je moje življenje.
Spomnim se, da ste bile navdušene, ko sem vam lani kot gostjo pripeljala gospo Klaro Ramovš, andragoginjo, psihoterapevtko, logoterapevtko. Zanima me, kaj ste si zapomnili iz pogovora, ki sva ga imeli s Klaro.
Fani: Da je vsak človek svet zase in zato se trudimo, da ga sprejmemo takega, kot je.
Zvedele smo, da konflikti niso slabi, le reševati jih – tega se moramo naučiti.
V spomin sem si vtisnila, da smo lahko pomirjeni, srečni, če se naučimo mirno sprejemati, česar ne moremo spremeniti.
A ne smemo pozabiti, da se spremembe ne zgodijo čez noč. Sledijo padci in vzponi, saj je spreminjanje naših vedenjskih vzorcev dolgoročen proces.
Danica: Vse to, o čemer nas je učila gospa Ramovševa, je delček socialnega učenja. Se vam zdi, gospa Fani, da je tako učenje pomembno?
Fani: Odgovorila bom z izrekom, ki sem se ga naučila pri vas: Čim več vemo o teh stvareh, laže se odločimo, ko smo pred izbiro.
Danica: Kadar preberem kakšno novo dobro knjigo, vam jo priporočam. Se spomnite katere?
Fani: Se, to pa zato, ker je name naredila močan vtis. Dan Lyons nas v knjigi Za božjo voljo, utihnite opominja, da preveč čvekamo, se ne poslušamo, smo sužnji družabnih omrežji. In sploh ne znamo več sproščeno molčati.
Za tolažbo pa nam ponudi ŠIRIN-JOKU – »gozdne kopeli«, način globokega sproščanja, ki ga Japonci uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. Greš v gozd, hodiš počasi, molče, poslušaš ptice, šelestenje dreves, pa šumljanje potočka, ki je prav za vas nekje v bližini.
Danica: Menda ste si že privoščili tak ŠIRIN-JOKU?
Fani: Sem in res sem prišla iz gozda duševno in telesno prerojena, polna nove energije.
Danica: Moja domišljija me včasih zanese. Upam, da nisem vsiljiva, kadar vas s kakšnimi šaljivimi nalogami spodbujam, da bi se več razgibavale, se bolj sistematično lotile urejanja doma, dokumentov, gospodinjstva.
Fani: Zame vaše zamisli niso vsiljive, celo zelo koristne so, ampak včasih ali večkrat mi zmanjka volje, da bi jih uresničevala.
Danica: Kako pa gledate na jezikovne igrice?
Fani: Posebno so mi všeč tiste, s katerimi preverjamo in utrjujemo hitrost mišljenja, bogatimo besedje. Spodbujate nas, da bi se trudile za duhovito, izvirno, šaljivo izražanje. Prepričana sem, da s temi ustnimi in pisnimi vajami res temeljito razgibljemo možgane.
Danica: Fani, moram vam zaupati, da sem tako vesela, kadar odkrijem lep stih in vam ga lahko predam.
Boste prisluhnili dvema?
Fani: Z veseljem.
Danica: Sonce nad obzorjem
se pogreza vame –
vso luč dneva hranim
v sebi zate. Dimitrij Škrk
Fani: Kako lepa metafora iz narave! Govori o globoki, osrečujoči ljubezni. Blagor tisti, ki ji je namenjena.
Danica: Tole pa je HAIKU, ki mi je zelo pri srcu:
Srnjaček se otrese metulja
in ponovno zaspi.
Prav žal mi je, če kdo ne čuti lepote tega prizora.
Vroče poletje na jasi ob gozdu. Zrak kar trepeta od vročine. Poln je vonja cvetja in brenčanja žuželk. Srnjaček brezskrbno spi, saj ve, da mama v bližini bdi nad njim. Prebudi ga rahel dotik metuljčka, ki mu sede na uho. Zmigne z uheljčkom, in ko metulj odleti, srnjaček utone nazaj v spanje.
Fani: Lepo ste povedali. Mislim, da veliko zamujamo, ko hitimo po svetu, pa ne opazimo, kaj vse nam ponuja narava.
Danica: Gospa Fani, tale pogovor vas je gotovo malo utrudil. Kaj se nama ne bi zdajle prilegla ŠIRIN-JOKU gozdna kopel?
Fani: Pa kako! Ker sva si veliko povedali, bi z lahkoto molčali. In ker naju obe bolijo kolena, bi se zelo, zelo počasi sprehajali.
Danica: Listja sicer še ni, je pa gozd zmeraj poln šumenja, ko zapiha vetrček. Sem pa te dni že slišala siničke. Morda zaslišiva še žuborenje potočka v dolini.
Vam je prav, da želiva Besednici srečno pot: Kar veselo tako naprej !?
Fani: Se strinjam. Pa še na dolga leta!
Januar 2024
Danica Cedilnik in Fani Poberaj