Datum in čas
10. 11. 2025
Sekcija upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana, vabi svoje člane/članice
na vodeno spoznavanje kulturno zgodovinskih znamenitosti mesta PTUJ
v ponedeljek, 10. novembra 2025
Odhod avtobusa ob 7.00 uri iz parkirišča za avtobuse pod dvorano Tivoli Ljubljana.
PTUJ – zakladnica tisočletij – bogato zgodovinsko in kulturno dediščino iz srednjega veka.
Dokumentirano je najstarejše mesto na Slovenskem zaradi izvrstne geografske lege na križišču vzhoda in zahoda, ter severa in juga in reke, ki je bila v starih časih pomembna prometna pot. Mesto je ohranilo svojo zasnovo v dokaj neokrnjeni obliki – obliko enokrakega trikotnika, katerega spodnja stranica je Drava, na zahodu se konča z dominikanskim, na vzhodu pa z minoritskim samostanom. Oba kraka se vzpenjata proti gradu, ki je od svojega nastanka doživel številne prezidave.
Cerkev sv. Jurija, mestni stolp, Orfejev spomenik iz pohorskega marmorja, visok skoraj 5 metrov, grad,, galerije in muzeji.
Leta 2019 je praznoval Ptuj 1950 letnico prve omembe naselbine v pisnih virih. Stari Rimljani so cenili zdravje, mir, počitek in sprostitev. Zdravo in negovano telo je bilo v starem Rimu znamenje posameznikove omike in vsak Rimljan, ki je dal kaj nase, je redno obiskoval kopališč. Prav na Ptuju lahko doživimo sledove Rimljanov na poseben način. V mestu je skrita multikulturna preteklost. V termah se lahko razvajamo kot cesarica Flavija, gospodje pa kot cesar Vespazijan. Arheološki muzej na prostem — Panorama nudi ogled svetišča boga Mitre. V čas Rimljanov se lahko vrnemo v času Rimskih iger, ki jih prirejajo na Ptuju. Ptujski grad je danes urejen kot muzej v upravljanju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Zbirke na gradu – glasbila, orožje, pustne maske, zbirka fevdalne stanovanjske kulture in grajska utrdba, so med najbolj obiskanimi v Sloveniji. Na spodnjem dvorišču v nekdanji konjušnici / dostop na dvorišče je skozi Karlova portala / je postavljena zbirka pustnih mask. Nepopisne lepote in bogastvo so se v ptujski kulturno – zgodovinski zakladnici začeli kopičiti že pred časom, ko so ga stari Rimljani imenovali Petovija. V Pujski vinski kleti so žlahtni zakladi Ptuja in okolice.
PTUJSKO JEZERO
S 346 hektari površine, največje slovensko stalno akumulacijsko jezero. Nastalo je z zajezitvijo reke Drave pod Ptujem leta 1978, kot akumulacija za hidroelektrarno Formin.
Na jezeru so trije otoki in dva stebra visokonapetostnega daljnovoda, ki imata betonska podstavka.
Tukaj gnezdi ena izmed zadnjih kolonij navadne čigre v Sloveniji. V preteklosti je tu gnezdila zadnja znana kolonija na naravnem gnezdišču, dokler je niso z gradnjo umetnega jezera uničili, sedaj pa se vzdržuje umetno. Okoli celotnega jezera je zgrajen 12,5 km dolg nasip.
OREŠJE – primestno naselje PTUJA, ob strugi reke Drave, se ob Hincejevi vili dviga veličastna sekvoja, redkost v Sloveniji.
MARKOVCI
Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice in po izročilu iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Kurent ima na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi ima masko, na nogah pa gamaše. Poznamo dve vrsti kurentov, pernatega markovskega in rogatega haloškega. Zraven njega pa po navadi hodi vrag ali hudič.
Strokovni ogled je namenjeno članicam in članom ljubljanskega društva.
Prijave sprejema ga. Olga Koblar do 5. 11. 2025 na GSM 031 495 456. Število mest je omejeno do 30.
Prispevek članic in članov: 25,00€ Prispevek članov drugih regijskih društev: 40,00€
Vljudno vabljeni
Predsednica Sekcije upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana:
Olga Marija Koblar
Predsednica DMSBZT Ljubljana:
Đurđa Sima