Datum in čas
06. 09. 2024 | 08. 09. 2024
6.9.2024 – 8.9.2024
V organizaciji DMSBZT Ljubljana, smo se udeležili 8. izleta v Sexten Dolomite. K pohodnikom, smo se pridružili tudi ljubitelji kolesarjenja. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali v Tivoliju in se polni pričakovanj odpravili na pot proti Trbižu in naprej proti mejnemu prehodu Italija – Avstrija. Kljub rahlemu dežju, smo se ustavili v mestecu Lienz, kjer smo opravili krajši ogled in popili jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali ob reki Dravi iz Koroške na Južno Tirolsko v Italiji.
Po prihodu v kraj Moso 1335m, se je vreme razjasnilo, malo smo podprli naše želodčke in se z žičnico povzpeli na višino 2041m, do restavracije Monte Elmo. Peš smo se odpravili na vrh Helm 2434m, do koče Sillianer Hute 24447m, ki leži na italijansko avstrijski meji. Malo smo zadihali, občudovali okolico in se po isti poti vrnili v dolino.
Nadaljevali smo pot do mesta Dobbiaco. Obiskali smo enega od 360 bunkerjev – Bunker Museum, ki je še danes vzdrževan in pripravljen za turistične oglede. Tudi ta bunker je bil zgrajen v času fašizma, kot del italijanske obrambne linije v Dolomitih. Leta 1950 v času hladne vojne so ga posodobili ko ga je prevzel NATO pakt. Predstavljal je del alpske obrambne linije proti Varšavski zvezi.
Na naši poti smo se ustavili tudi v kraju Sv. Martin. Na vzpetini tega kraja stoji grad z muzejem ladinske kulture. Tukaj govorijo ladinski, nemški in italijanski jezik. Ob muzeju stoji spomenik imenovan¨človek v kletki¨, ki spominja na ujetost Ladinskega naroda v Italiji. Južna Tirolska in Ladinci so namreč »ujeti« v Italiji vse od leta 1919. Še danes se na območju Južne Tirolske v Italiji največ govori nemško in ladinsko ter najmanj italijansko.
Po obisku bunkerja in potem kraja Sv. Martin, smo prevozili in si ogledali znamenito gorsko cesto, Sella Ronda, kjer smo dobili vpogled v nedeljsko turo kolesarjenja. Ko se je noč spuščala nad dolino, smo prispeli do naše nastanitve v kraju San Viglio di Marrebe ali Al Plan de Mareo v največji vasi doline Alta Badia. Bivali smo v prijetnem družinskem hotelu alpskega stila, Teresa. Ob odhodu smo bili veseli povabila, da smo dobrodošli ob ponovnem obisku Dolomitov.
Drugi dan je bil pohodniški. Naš voznik nas je odpeljal iz kraja San Viglio di Marrebe preko prelazov Valparola in Falzarego do Cortine d Ampezzo, naprej mimo jezera Misurina, do izhodiščne točke našega pohoda pri koči Auronz 2320 m. Po lepi nekdaj vojaški makadamski poti smo prišli do koče Lavaredo. Od tam, smo nadaljevali našo pot proti koči Locatelli / Innerkofler. Občudovali smo eno najlepših gora v Dolomitih s tremi vrhovi – Tri Cime, ki je tudi zaščitni znak Dolomitov.
Pri koči Locatelli / Innerkofler smo odšli proti vrhu gore Monte Paterno in proti ferati De Luca / Innerkofler. V gori so italijanski vojaki skopali v popolni temi več kot 500 m dolg rov, v katerem smo se po zelo strmih stopnicah povzpeli do galerije, 150 m pod vrhom Monte Paterno. Čudoviti razgledi po gorovju Sexten, so nas pustili brez besed. Prva svetovna vojna je Paterno zaznamovala z zelo tragičnim dogodkom. Vod avstrijske vojske, ki ga je vodil izkušen gorski vodnik Sepp Innerkofler, je poskušal zavzeti vrh Monte Paterno, ki je bil v italijanskih rokah. Plezali so v steni, na greben in ko so jih opazili Italijani je bil ubit Innerkofler. Italijani so bili izjemno pretreseni, ko so ugotovili, da so ubili Innerkoflerja, ki je bil odličen alpinist. Posebej je bil prizadet gorski vodnik in alpinec De Luca, ko je spoznal, da naj bi prav on najboljšega prijatelja zadel z velikim kamnom. Pokopan je bil na vrhu Paterna. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prenesli v Sexten in ga tam pokopali. Po prvi svetovni vojni se je De Luca razočaran izselil iz Italije. V spomin na ta tragičen dogodek, ki je prijatelja, ta nesmiselna vojna tako tragično zaznamovala, so ferato na grebenu poimenovali, Sentiero De Luca – Innerkofler. Po kratkem počitku, smo se odpravili na drugo stran pogorja v dolino, po dobro pohodni rahlo skalnati poti, značilni za Dolomite, do koče Fiscalina 1454 m. Tam nas je že čakal kombi. Prijetno utrujeni z mislimi na naslednji dan, smo prispeli do našega hotela.
Naslednji dan pa je bil najbolj kolesarski. Prav v soboto 7.9.2024 je v Dolomitih potekal kolesarski maraton KOLESARSKI DAN. To je prvič, da so po kolesarskem maratonu julija – MARATONA DLES DOLOMITES, ki poteka brez električnih koles, po cestah in prelazih, že od leta 1987 – priredili še samostojno vožnjo po prelazih.
Tukaj pogosto poteka kolesarska dirka po Italiji (Giro d Italija). Na maraton julija se vsako leto prijavi veliko udeležencev, letos več kot 31.000, vendar zaradi varnosti opravijo žreb in 8.100 srečnežev, se je lahko udeležilo maratona. Tako je od leta 2005. Ta odločitev je bila malo sporna, vendar so jo na koncu vsi sprejeli, ker cesta ne prenese še večjega števila udeležencev.
Zadnji dan našega obiska Dolomitov, pa je bil še posebno adrenalinski za kolesarski del ekipe, ki se je z gorskimi kolesi s pomočjo elektrike podala na znamenito gorsko cesto Sella Ronda, dolžine 52 km, z začetkom in ciljem v kraju Corvara 1568 metrov nad morjem. Osvojili smo: Prelaz Campolongo – 1875 m, prelaz Pordoi – 2239 m, prelaz Sella – 2218 m, prelaz Gardena-2121 m. Po dobrih treh urah vzponov in spustov smo se veseli, zadovoljni, da je zmaga popolna, pripeljali v dolino Pridružile so se nam pohodnice, tudi vesele, da nam je uspelo. Opravile so tudi krajši pohod. Sledila je vožnja proti Avstriji, skozi Karavanški predor, prek Jesenic do Ljubljane, kamor smo prispeli v večernih urah.
V Dolomitih smo preživeli in doživeli čudovit konec tedna. Hvala vodji društva za izbiro pohodov in posebej za kolesarjenje ter za brezhibno in varno vodenje.
Olga Grmek