Zapis ob odprtju razstave klekljarskih del DMSBZT Ljubljana v UKC Ljubljana

ZAPIS  OB ODPRTJU RAZSTAVE KLEKLJARSKIH DEL DMSBZT LJUBLJANA V UKC LJUBLJANA
8. 05. 2019 OB MEDNARODNEM DNEVU MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV LJUBLJANSKE REGIJE

Spoštovane klekljarice in slikarke, vodstvo društva in obiskovalci!

Pred slabim letom sem sprejela izziv vodenja klekljarske skupine Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. V skupini je 12 pridnih klekljaric in srečujemo se ob sredah. Naše leto se počasi približuje koncu, zato je čas da naredimo inventuro.

Če bi lahko preštela vse bucike, ki smo jih porabile letos, bi bila številka najbrž zelo velika. In zelo veliko je tudi število ur, ki smo jih presedele za bulami in kleklji. Prav gotovo bi bila zanimiva tudi številka, če bi zračunali vse metre porabljenega sukanca.
So pa stvari, ki se s številkami ne dajo meriti. Predvsem se ne da meriti vse potrpežljivosti, ljubezni in znanja, ki jih vložimo v posamezen izdelek.
Med letom sem velikokrat slišala tudi dvome o tem, ali boste zmogle. Danes, ko stojim tukaj in gledam vašo steno, vidim, ne samo vaše izdelke, temveč tudi vašo trmo, delovno vnemo, željo po uspehu in premagane dvome.

Izredno sem ponosna, da imamo letos kar nekaj skupinskih projektov, ki so sestavljeni iz preprostih, lepih elementov, skupaj pa tvorijo prekrasno celoto.
Tako smo se letos v oktobru spomnile vseh obolelih za rakom na dojkah. Za njih smo naredile roza pentlje, ki jih bomo podarile obolelim za to boleznijo.
S projektom, ki je odraz poklica medicinskih sester, smo se udeležile natečaja klekljanih ur, ki se je te dni končal v Žireh. Ura kaže na srca medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, ki z ljubeznijo in potrpežljivostjo skrbijo za njihove paciente.
Za naš zadnji projekt smo združile slikarsko in klekljarsko znanje. Tako je nastala naša cvetoča češnja. Hvala Gita, da si narisala veje, ki smo jih skupaj oblekle s cvetovi.
Ampak to pa ni vse kar smo naredile letos. Z razstavo smo se udeležile tudi Čipkarskega festivala Ljubljana, z veseljem pa smo se v njegovem okviru udeležile tudi množičnega klekljanja. Decembra smo razstavljale naša dela v Knjižnici Frana Levstika v Velikih Laščah. Naučile smo se tudi ročnega všivanja čipk, ki bo našim izdelkom dodal še večjo vrednost.
Vsako sredo, smo se po srečanju razšle s pridobljenim novim znanjem in poglobljenim prijateljstvom.

Hvala vodstvu društva, da nam omogoča naša druženja, saj nam s tem omogoča tudi ohranjanje naše kulturne dediščine.

Na koncu pa beseda za vas, drage klekljarice: na naših srečanjih me vsakič, ko moram reči: samo malo počakaj, grem po svojo lupo, zgleda da si nekaj zašuštrala 🙂 malo stisne pri srcu, a bi se vam danes res rada zahvalila za vso vašo vnemo in srčnost. Glede na vse, kar smo letos uspele narediti in se naučiti računam, da gredo te besede v pozabo!

Zapisala: Matejka Jakob Oven