Priznanja DMSBZT Ljubljana 1999

Dobitniki Srebrnega znaka 1999 so

Ga. Polona Zupančič

Je oseba, ki je ni potrebno posebej predstavljati. Prepoznavna je v slovenskem prostoru zdravstvene nege, ne samo kot glavna medicinska sestra Kliničnega centra, ampak kot gonilna sila mnogih “dogodkov”, ki so in še zaznamujejo profesijo.

Je predsednica stalne komisije za bolnišnično zdravstveno nego pri Razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravstvo, predsednica nadzornega odbora Zbornice zdravstvene nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, članica mnogih projektnih skupin in avtorica različnih projektov.

S svojimi sodelavkami je pripravila mnoge strokovne vsebine in stališča, opravljala številne dodatne strokovne aktivnosti in še mnogo drugega. Ves čas se je strokovno izpopolnjevala in to podpirala tudi pri svojih kolegicah in kolegih.

Zdravstveno nego zastopa v pokončni drži, čeprav to mnogokrat ni enostavno. Popolnoma razumljivo ji je mnogovrstno dogajanje na slovenski sestrski sceni, še posebej v Kliničnem centru. Podpira vse vrste aktivnosti, ki služijo razvoju profesije zdravstvene nege.

DMSZT Ljubljana se je odločilo za podelitev srebrnega znaka, ker se je njegovo delovanje razvijalo tudi zaradi njene osebne podpore, pa naj gre za idejne projekte ali “obrobne zadeve”, ki so za delovanje tako aktivnega društva nujno potrebne.

ga. Pavlina Brancelj

Njen delovni EGO: Ni bilo v naših krajih sestanka , kjer bi na njem ne bila pričujoča, da sem vse zmogla, še zdaj je uganka, kakšne so sile dajale mi moč? Moč diskusije bila mi je dana, jezik namazan sem vneto vrtela, kar onemela je sejna dvorana, kadar sem vstala in grmeti začela.

Pavlini so že rojenice prerokovale, da bo morala delati ponoči. Po končani šoli je pričela delati na intenzivnem oddelku mariborske bolnišnice, istočasno je bila to še reanimacijska soba. Sama pravi, da “so bile vse hude reči na enem mestu”. Poklicna pot jo je popeljala v Ljubljano, kjer je bilo “lepo, zanimivo in naporno”. Nadaljevala je v viški enoti ZD Ljubljana, “kjer še danes služi narodu”.

V DMSZT Ljubljana je od leta 1972, torej od njegovega uradnega nastanka dalje. Bila je poverjenica za društvo v enoti Vič-Rudnik, do 1992 pa članica IO DMSZT Ljubljana oziroma njegovih teles. V viški enoti ZD je 1992 malo prezgodaj za tiste čase – poskušala organizirati sindikat zdravstvene nege, ki se je “zgodil” čez eno leto.

Pavlina Brancelj je medicinska sestra in vzornica vsem, ki jo poznamo, predvsem zaradi odnosa do bolnika, svoje pokončne drže in neprekosljive energije. Veliko količino te energije je vlagala v aktivno društveno delo in si je Srebrni znak že zdavnaj zaslužila.

G. Jože Matjašec

G. Matjašec razdaja svojo energijo v različna področja življenja. Na stvari in dogodke okrog sebe gleda z različnih zornih kotov, vedno pozitivno. V timu daje prednost komunikaciji in medsebojnemu razumevanju. Verjame, da prihodnost pripada tistim, ki bodo med seboj sodelovali, kar velja tudi za zdravstveno nego.

Od leta 1991 je zaposlen v Mladinskem zdravilišču Rakitna, kjer od leta 1992 kot glavni medicinski tehnik s svojimi organizacijskimi sposobnostmi, nenehnIm izobraževanjem (tudi v tujini) in celostnim pristopom do otroka z astmo, doprinaša k prepoznavnosti klimatskega zdravilišča Rakitna. Kot odličen organizator se je izkazal pri strokovnem srečanju junija 1998, ki ga je pripravilo DMSZT Ljubljana prav na Rakitni, kjer se je zbralo okrog 300 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in preživelo “Drugačen dan”. Razen v stroko (štiri leta je bil tudi predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zdraviliški dejavnosti) razdaja svoje talente tudi v druge stvari. Je oče treh hčera, piše pesmi, intenzivno se ukvarja s slikanjem. Je aktivni član upravnega odbora DMSZT Ljubljana, v okviru katerega skrbi za povezovanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki obiskujejo likovni tečaj pri KUD Lojz Kraigher in je tudi sam odličen slikar.

Verjame, da bo tudi na področju zdravstvene nege prišlo do sprememb, saj so nujne in jim redno sledi. Zaradi aktivnega delovanja mu je DMSZT Ljubljana poklonilo srebrni znak.

Ga. Irena Keršič Ramšak

Je članica izvršilnega odbora DMSZT Ljubljana: štiri leta je bila predsednica podružnice Litija-Kamnik, od leta 1997 je podpredsednica društva. Njena aktivna vloga je usmerjena v zgodovino zdravstvene nege na Slovenskem, z velikim smislom za ohranjanje zgodovinskih virov, starih predmetov, pisnih materialov, idr.

Slovenske medicinske sestre je prebudila, da so začele razmišljati in ceniti preteklost, brez katere ni vsakdana in še manj jutrišnjega dne. Njen aktivni prispevek: “Bilo je nekoč…” na strokovnem srečanju DMSZT Ljubljana leta 1998 se je ponovil lani na proslavi mednarodnega dneva medicinskih sester v Novem mestu, vključno s simbolično postavitvijo muzeja. Njeno “remek” delo je uniforma Angele Boškin prve medicinske sestre na Slovenskem. Muzej zdravstvene nege se počasi udejanja v stari babiški šoli v Ljubljani in ponosni smo nanj.

Irena je zaposlena od leta 1977 v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku (dve leti je bila vodja zdravstvene nege v zavodu), od leta 1991 je članica mobilne službe pri Zavodu za pomoč otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redni program usposabljanja za področje cele Slovenije.

Je članica izvršnega odbora društva INKO, aktivno sodeluje z Zvezo paraplegikov in Zvezo društev za cerebralno paralizo. Leta 1997 je ob 50-letnici ZUIM-a Kamnik prejela Priznanje za dolgoletno delo in uvajanje novih metod dela na področju zdravstvene nege v Zavodu.

Izjemno dobro usklajuje tudi delovanje podružnic in sekcij pri DMSZT Ljubljana. Ob vsem tem je študentka VŠZ v Ljubljani.

Irena, čestitamo!