V skladu s Pravilnikom o priznanjih DMSZT Ljubljana podeljuje priznanja svojim članom za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine medicinskih sester, skrbi za stanovsko, kulturno, izobraževalno, raziskovalno, socialno in športno delovanje.
Leta 1928 so se članice Organizacije absolventk šole za zaščitne sestre v Ljubljani, naše prve stanovske organizacije, odločno izrekle proti vstopu moških v zdravstveno nego. Mnenja so bile, da moški ogrožajo obstoj ženskega poklica in zaprosile za pomoč in mnenje pred vsiljivci celo za tiste čase zelo napredno društvo »Ženski pokret«.
Z vstopom moškega v zdravstveno nego leta 1997 v, do tedaj izrazito žensko usmerjeno sestavo in delovanje DMSZT Ljubljana, je društvo samo pridobilo. Dobili smo Petra Požuna, višjega medicinskega tehnika, ki pozna prednosti in slabosti našega poklica in diplomiranega ekonomista, managerja, ki pozna vrednost denarja, zakonodajo in tržne zakonitosti. Takoj se je vključil v delo, pripravil projekt spremembe statuta in njegove registracije v skladu z novim zakonom o društvih in bil izvoljen za podpredsednika društva, zadolžen za področje upravnega delovanja ter financiranja.
Peter ljubi vodo in morje, kar ni nič nenavadnega, saj je po horoskopu ribica. Toda vode ji zmanjkuje, saj se razrašča v ribo, ki za svoj obstoj potrebuje morje. Včasih pošteno hlasta za zrakom, zlasti ko nam skuša kaj dobrohotno razložiti in pravi: »Kokola mia«. Izgovorjeno lahko razumemo samo kot »kokoška moja«.
Delo v društvu je tudi ples. Toda, da lahko dobro plešemo potrebujemo trdne, stabilne temelje in oporo. Člani in članice društva v Petru to vsekakor tudi imamo. Zato ti hvala, Peter.
Po srednji šoli za laboratorijske tehnike se je vpisala na Višjo šolo za zdravstvene delavce, ne da bi dobro vedela, kaj jo čaka. Misel na delovni čas od »šestih do dveh« ji je bila neznosna, zato ni naključje, da ji je bil čas preživet na Travmatološki kliniki izziv za Kliniko za torakalno kirurgijo v enoti intenzivne nege v Kliničnem centru v Ljubljani. Po rojstvu deklice Klare in dečka Tilna je se odločila za ponovno spremembo delovnega mesta in odšla v Zdravstveni dom Litija. Pokojni prof. dr. Bonač ji je dejal, da tja odhajajo samo tiste, ki se jim ne ljubi delati.
Premamilo jo je predavanje o aromaterapiji in usoda je hotela, da se je nato celo leto ukvarjala z refleksno masažo stopal ter si pridobila naziv »refleksoterapevtka«. Skupaj z delovno dobo sta rasla tudi njena otroka in se utrjevala družina. Predavanje kolegice, medicinske sestre, o pomembnosti telesne dejavnosti s pridom uporablja pri gospodinjskem delu. Znano je, da je tudi gospodinjstvo rekreacija, če se izvaja ob primerni glasbi.
O sebi pravi: »To sem jaz, Stanka Štrus, rojena v januarju leta …, ko je bilo zunaj meter snega in me je mati rodila kar doma, v topli kuhinji. Smejijo se mi, ko jim povem, da se vsega spominjam«.
Članice podružnice Kamnik-Litija se jo spominjamo po spremembah lokacije delovanja podružnice. V mozaik delovanja društva je vnesla vedro in optimistično razpoloženje, aktivno delo na področju ohranjanja in razvijanja stikov, ohranjanje zgodovinske dediščine ter krepitev vloge medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana.
Rojena je bila v Podnanosu v zavedni primorski družini. Kot najstarejša hči, ob dveh bratih in sestri, je bila vajena odrekanja in v veliko pomoč materi šivilji. Osnovno šolo je obiskovala v Podnanosu in kasneje v Vipavi, kamor se je vsak dan vozila s kolesom. Po končani gimnaziji v Postojni je v Ljubljani končala Višjo šolo za zdravstvene delavce.
Medicinska sestra Zora Žgur je opravljala delo na področju varstva in nege jasličnih in predšolskih otrok 35 let v vrtcu Šentvid v Ljubljani. Posebno skrb in pozornost je namenila ohranjanju zdravja in prehranjevanju malih otrok. Glede na to, da se je program dela z otroci v vrtcih prilagajal vzgojnemu programu, je začela med prvimi v Ljubljani opravljati delo vodje zdravstveno higienskega režima in prehrane v vrtcu. Nekdaj zagrizena športnica rokometa in atletike se je letos upokojila in je danes mladostna babica petim vnukom.
G. Zori Žgur izrekamo priznanje za odgovorno in zahtevno delo na področju izvajanja zdravstvenega varstva in vzgojnega programa predšolskih otrok, kakor tudi za aktivno sodelovanje z DMSZT Ljubljana.
Končana klasična gimnazija v Kranju je bila samo odskočna deska v zdravstvene vode. Diploma Višje šole za zdravstvene delavce ji je odprla vrata Zavoda za transfuzijo medicine v Ljubljani. Nikoli izpeto simfonijo izobraževanja v zdravstveni negi je odpela leta 2000 na Visoki šoli za zdravstvo in si izbrala področje komunikacije z željo, da bi diplomska naloga vzpodbudila k razmišljanju kolegice in kolege in pripomogla k boljšim delovnim odnosom.
V DMSZT Ljubljana je aktivna članica Upravnega odbora od leta 1992 in njeno ožje področje je odkrivanje konferenčnih dvoran. Zahteve društva na tem področju so velike, kajti vsa strokovna srečanja so številčna. Vedno pripravljena pomagati, svetovati, usmerjati je bila vsa leta delovanja v društvu dobrodošla pomoč; tako pri razvijanju in ohranjanju stikov med člani in članicami kot krepitvi vloge in dela medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. O sebi pravi; »Ponosna sem, da sem medicinska sestra. Moj ponos sta petnajstletna Katarina in desetletna Laura, mož Milan pa poskrbi za ravnovesje. Ker smo se preselili v novo hišo, je štiriindvajset ur premalo. Potrebovala bi še kakšno dodatno uro, da bi jo posvetila tudi sebi«. Dodatne ure ji v društvu ne moremo podariti, zato pa ji za vso opravljeno delo v prostem času podeljujemo priznanje, Srebrni znak DMSZT Ljubljana.