Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (DMSBZT Ljubljana), je v letu 2009 že enajstič podeljevalo najvišje priznanje »Srebrni znak« in naziv »Častni/a član/ica društva«. Priznanja in naziv so bili podeljeni v skladu s Pravilnikom o priznanjih DMSBZT Ljubljana, kjer je navedeno, da priznanje »Srebrni znak« prejmejo člani društva za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, skrbi za stanovsko, kulturno, izobraževalno, raziskovalno, socialno in športno delovanje, razvijanje stikov med člani in med društvi ter krepitev vloge in pomena dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Naziv »Častni/a član/ica« društva prejme oseba, ki je s svojim delom pomembno prispevala k uspešnemu delu društva.
Komisija za priznanja v sestavi: Peter Koren, Marina Velepič in Irena Keršič Ramšak, se je sestala 28. oktobra 2009 v prostorih društva. Priznanja in nazivi so bili podeljeni na 10. simpoziju DMSBZT Ljubljana, na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, dne 27. novembra 2009.
Priznanja sta podeljevali predsednica društva Đurđa Sima in podpredsednca Andreja Kvas.
Življenje in delo gospe Darinke Klemenc je bilo enajst let tesno povezano z DMSBZT Ljubljana. Društvo je vodila v želji in s ciljem, da bi se medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki še bolj usmerjali neposredno k pacientu ob tem pa podpirala osebnostni,strokovni in društveni razvoj članic in članov. Njeno delovanje v društvu bi na kratko lahko označili z besedami: Poti k ljudem.
Bila je predsednica z mnogimi idejami, ki so se rojevale včasih ob nemogočem času – likanju perila, pospravljanju, tekanju po domači hiši – in bližnji sodelavci smo si nemalokrat zaželeli, da bi imela doma gospodinjsko pomočnico. Na ideje, ne samo svoje, je imela kratek odzivni čas. Znala in zmogla jih je realizirati z argumenti, motiviranost jo, požrtvovalnostjo, pripravljenostjo pomagati, subtilnostjo, spodbudo, vztrajnostjo, doslednostjo, strokovnostjo, odgovornostjo, znala je prisluhniti ali se trdo pogajati. Znala in zmogla je za opravljeno delo izreči pohvalo in priznanje. Leta 1999 je uvedla nagrade – priznanja članom društva, ki od tedaj naprej podeljuje “Srebrni znak” in naziv “Častni član” društva, kar so po ljubljanskem društvu prevzela druga strokovna društva pri Zbornici – Zvezi.
Društvo je v času njenega vodenja več kot potrojilo članstvo, postavilo vizijo, poslanstvo, vrednote in moto društva, intenzivno sledilo zdravstveni in drugi zakonodaji, ki bi lahko vplivala na delovanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, razširila mrežo delegatov v organizacijskih enotah in dejavnostih društva, uvedla in podprla raziskovanje v zdravstveni negi, razširila interesne dejavnosti, podpirala izobraževalno in založniško dejavnost, delovala kot povezovalni člen med društvom in izobraževalnimi, zdravstvenimi in socialnimi ustanovami na vseh nivojih, kjer delujejo medicinske sestre in babice, povezala strokovna in delovna področja, osebne, poklicne in društvene interese medicinskih sester in babico. Zavzemala se je za ohranitev zgodovinskega izročila izvajalcev zdravstvene nege, se vključila v aktualna družbena dogajanja in začela intenzivno sodelovati s predstavniki medijev. Bila je pobudnica dokumentiranja in pisanja člankov, ob tem pa konstruktivna in kritična mentorica, s poudarkom na obstoječih in neobstoječih slovničnih pravilih, zlasti vejicah. Postavila je temelje enotni grafični in s tem celostni in prepoznavni podobi društva. Ves čas njenega dela so jo vodila visoka etična in moralna načela ob bistvenem vprašanju, ali kot predsednica društva zadovoljuje potrebe, pričakovanja in želje članstva.
Prijetno je bilo druženje, soustvarjanje in izvajanje programa društva v premajhnem prostoru njene pisarne v kletnih prostorih Poliklinike v Ljubljani. Intenzivnost dela se je izražala v pre-napolnjenih omarah, kopičenju slik likovne sekcije in zbranega arhivskega gradiva, kupih dokumentov na pisalni mizi, shranjevanju v priložnostnih najetih prostorih in posameznih domačih okoljih. Udejanjila je zamisel in željo, da bi društvo pridobilo svoje stalne prostore in ne bi bilo samo najemnik naslova in prostora, vezanega na mandat predsednice društva. Leta 2004 je društvo pričelo prvič delovati v svojih prostorih.
Prispevek Darinke Klemenc k razvoju, prepoznavnosti in napredku stroke zdravstvene in babiške nege v slovenskem in mednarodnem prostoru, ohranjanju kulturne dediščine medicinskih sester, skrbi za kulturno, stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, socialno, kakovostno in varno delovanje članov društva, povezovanju in razvijanju stikov med člani društva in z društvom povezanimi sodelavci, krepitvi in pomenu dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter uveljavljanju društva v slovenskem in mednarodnem prostoru zasluži priznanje. V letu 2007, ob 80 letnici strokovnega povezovanja in delovanja medicinskih sester v ljubljanski regiji, je Darinka Klemenc, kot predsednica v imenu društva prevzela prestižno nagrado mesta Ljubljane, zaradi izjemnih dosežkov društva na področju zdravja, promocije zdravega življenjskega sloga, prispevka k ugledu in pomenu poslanstva in poklica medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Vedno in povsod je poudarjala, da priznanje ni plod samo njenega dela temveč soustvarjanja mnogih medicinskih sester. Naj bo Srebrni znak tokrat namenjen samo in edino njej.
ospa Nada Sirnik je diplomirana medicinska sestra. Svojo poklicno pot je začela na psihiatričnem oddelku splošne bolnišnice v Ohridu. Ljubezen jo je pripeljala v Ljubljano, kjer je z delom nadaljevala na Infekcijski kliniki in ji ostala zvesta šestnajst let. Svoje strokovno znanje je izpopolnjevala na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, kjer je leta 2000 diplomirala.
Znanje, izkušnje, kolegialnost, odnos do bolnikov in delovna vnema, ki jih je pridobila na »njeni« kliniki je prenesla v novo delovno okolje v Centru Dolfke Boštijančič na Igu. Zadnjih šest let svoj delovni čas posveča otrokom in mladostnikom z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Delo z njimi ji je odprlo nove dimenzije življenja. Naučili so jo, da ni vedno potrebno hiteti, da je potrebno ustaviti se, gledati na življenje z drugačnimi očmi in ceniti sleherni trenutek življenja.
Svojo strokovnost je dopolnila še z uspešno zaključenim podiplomskim študijem iz bolnišnične higiene na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Strokovno znanje in izkušnje nesebično deli s sodelavkami, pripravnicami, novo zaposlenimi in študenti Visoke šole za zdravstvo ter skrbi za dvig kakovosti zdravstvene nege.
Je aktivna članica UO DMSBZT Ljubljana, ki je pripomogla, da je društvena dejavnost zaživela med člani njenega delovnega okolja in s tem poskrbela za večjo prepoznavnost društva v delovni sredini.
Zadnjih pet let je nosilka dejavnosti joge pri DMSBZT Ljubljana, kjer je prispevala velik delež pri organizaciji, razvoju in širjenju te dejavnosti. Joga ji je pomagala prisluhniti sebi, izboljšati občutje telesa in duha, biti v dobri psihofizični kondiciji. Želi si, da bi tega globljega pomena bilo deležno čim več članic in članov našega društva.
Njena društvena pripadnost je celoti izražena na več področjih dela društva od gibalno športnih aktivnostih do sodelovanja pri organizaciji različnih delavnic. Odlikuje jo čut za organizacijo, zanesljivost, pripravljenost priskočiti na pomoč in vedno aktivno se vključiti v dejavnosti društva.
Zase pravi, da je zahtevna do sebe, tako kot je življenje do nje, ki ji vedno prinese tisto lekcijo, ki se jo mora naučiti, zato da gre z večjo vnemo naprej.
Gospa Sabina Vihtelič je svojo službeno pot začela kot višja medicinska sestra leta 1994 v Kliničnem centru Interne klinike Ljubljana. Njeno prvo delovno mesto je bila Internistična prva pomoč, kjer je bila zaposlena tri leta.
V Psihiatrični bolnišnici Idrija se je zaposlila leta 1997. V želji po nenehnem izpopolnjevanju in učenju se je vpisala na Visoko šolo za zdravstvo UL in uspešno končala študij v roku. Kot diplomirana medicinska sestra se redno udeležuje seminarjev in delavnic ter svoje znanje posreduje na internih predavanjih za zdravstveno nego v domači bolnišnici, ter tako prispeva h kakovostnem delu v zdravstveni negi. Posebej se posveča organizaciji internih tečajev na področju temeljnih postopkov oživljanja.
V preteklih letih je delovala v društvu Spominčica za Severnoprimorsko regijo in sodelovala pri pripravi strokovnih predavanj za zaposlene v zdravstveni negi po socialnih zavodih v regiji. Izobraževanje vključuje tudi delo s svojci.
Njeno področje delovanje je sedaj Psihoterapevtski oddelek Psihiatrične bolnišnice .Idrija, kjer je timska medicinska sestra. Je klinični mentor za redne in izredne študente Visoke šole za zdravstvo Izola.
Poleg stroke jo privlačijo druženje in druge aktivnosti, kamor sodi tudi vključevanje v aktivnosti DMSBZT Ljubljana. Je članica Upravnega odbora in tako zgledno sodeluje in skrbi za povezovanje kolegic in kolegov znotraj ljubljanskega društva.
Na njeno pobudo in sposobnostjo dobre koordinacije smo organizirali že nekaj strokovnih in družabnih dogodkov na Idrijskem. Do sedaj se je izkazala tudi kot dobra članica organizacijskega odbora različnih strokovnih srečanj pri DMSBZT Ljubljana.
Vrednote za katere se zavzema so družina, prijateljstvo in delo. Verjame, da ima vsak človek priložnost, zato verjame v znanje, raziskovanje in razvoj stroke. Dobre odnose gradi s odkritostjo, poštenostjo, vztrajnostjo in odločnostjo. S svojim strokovnim pristopom pripomore, da je ljubljansko društvo v Idriji prepoznano kot aktivno profesionalno združenje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
Gospa Slavka Verovšek je končala študij na Fakulteti za šport v Ljubljani. Svojo poklicno pot je nadaljevala kot profesorica športne vzgoje. Več kot dvajset let vadi in poučuje jogo. Kot sama pravi je joga nepogrešljiva v njenem življenju. Z ljubljanskim Društvom medicinskih sester je pričela sodelovati pred trinajstimi leti. Na povabilo takratne podpredsednice društva gospe Darinke Klemenc, je vodila prvo dvomesečno spoznavno delavnico joge. Ta je udeleženke tako navdušila, da so jeseni nadaljevali. Njen pristop, način poučevanja, skrb za fizično in telesno ravnovesje so pripomogli k velikemu interesu za to dejavnost. Delavnice so se širile in sad njenega dela z nami so štiri delavnice v Ljubljani in po ena v Trbovljah in Idriji. Pomagala nam je razviti motivacijo za vadbo in gibanje nasploh z lastnim zgledom. Navkljub še tako neprijaznim vremenskim razmeram, se je vsakokrat pripeljala v Ljubljano in nam polepšala popoldan. V svojem prostem času odhaja v gore, njena priljubljena tedenska gibalna točka je Primož nad Kamnikom. V naravi zna poiskati mir in ravnovesje, ki jo navdaja z novo energijo. To energijo nam zna posredovati skozi jogo. Zaradi nje so nekatere naše vrednote zamenjale vrstni red in na prvo mesto je stopila skrb za telesno in duševno zdravje ter zavedanje, da lahko z lastno aktivnostjo ohranjamo moč, vitalnost in iskrivost duha. Gospa Slavka Verovšek je poskrbela, da smo se medicinske sestre naučile s sproščanjem umiriti telo, čustva in misli in se povezati sami s seboj. Naučila nas je prisluhniti svojemu telesu, sprejeti svoje omejitve, poskrbeti za gibljivost, vitalnost, umirjenost in dobro psihofizično kondicijo. Gospa Slavka Verovšek občutno pripomore da je pri našem članstvu joga sprejeta kot najbolj množična interesna dejavnost v zadnjih letih.
Gospa Milena Plut Podvršič je specialistka splošne medicine in akupunkturologinja. Petindvajset let se že ukvarja z različnimi tehnikami komplementarne medicine: reiki, refleksna masaža stopal, meditacija, barvna terapija, odkrivanje globljih vzrokov težav in obolenj.
Sodelovala je pri pripravi zakona o zdravilstvu in je vodja skupine za Program usposabljanja za metode naravnega zdravljenja.
Redno poučuje refleksno masažo stopal, barvno terapijo in snovi iz medicinskih znanj za pridobitev poklica refleksoterapevt in bioenergoterapevt.
Milena Plut Podvršič je od leta 1993 ena izmed pionirjev komplementarne medicine v Sloveniji. Leta 1997 je izdala knjigo Pot do srca.
Prehodila je pot osebnega zorenja in odprla svoje srce vsem čutečim bitjem tega sveta, posebno skrb pa je posvetila tudi izobraževanju medicinskih sester na komplementarnem področju medicine.
Že najmanj pet let aktivno sodeluje kot voditeljica v delavnicah komplementarnega in naravnega zdravilstva pri DMSBZT Ljubljana. Njene delavnice so vedno polno zasedene in kličejo po ponovitvah.
Udeleženke povedo, da so pridobile veliko uporabnega znanja, navdihuje pa jih predvsem njena predanost in volja.
Na pobudo našega društva je sodelovala na radiu Trst z prispevkom o refleksni masaži stopal.
Človek najde svoj mir in srečo, ko stoji z nogami trdno na zemlji, z ljubeznijo v srcu in z modrostjo v glavi (Milena Plut Podvršič).
Ana Strauch se je rodila v Ljubljani, kjer je tudi je maturirala. Leta 2006 je diplomirala na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. Od tega leta je zaposlena kot diplomirana medicinska sestra pri anesteziji v UKC Ljubljana na kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok.
Je aktivna članica v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, kjer poje v ženskem pevskem zboru Florence, in zelo aktivno deluje pri likovni dejavnosti. Poleg tega je aktivna članica Sekcije medicinskih sester v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.
Ana Strauch je bila sredi letošnjega septembra, ob obilnih padavinah in hudih poplavah priča dramatičnemu reševanju človeškega življenja. S svojo iznajdljivostjo je odločilno pripomogla k srečnemu zaključku.
Med 17. in 19. septembrom letos, ko so precejšnji del države prizadele poplave, se je na Viču v kletnih prostorih stanovanjskega bloka odvijala prava drama. Mlajšega moškega, ki je ostal ukleščen med vrati je neuspešno reševalo vsaj 10 ljudi. Ob naraščanju vode, podhlajenosti in čakanju na gasilce mu je začelo primanjkovati zraka. Ana se je domislila odlične zamisli. Utapljajočemu je podala cev vodnega sesalca, da je lahko dihal, ter mu s tem omogočila preživetje. Tudi sama je zabredla v hladno vodo in pogumno bodrila ujetega moškega. Po prihodu gasilcev je bil gospod rešen in premeščen v bolnišnico.
Gospa Ana STRAUCH je dobitnica priznanja Plaketa društva kot priznanje za njeno pogumno dejanje in kot vzpodbudo za nove izzive.