Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana je na 11. simpoziju, ki je potekal 26.11.1010 že dvanajsto leto zapored podelilo priznanja društva – priznanja za aktivno delo v društvu, za dosežke v praksi zdravstvene in babiške nege ter za osebni prispevek k delu in razvoju društva.
Srebrni znak je najvišje priznanje društva, ki ga prejme član društva za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine medicinskih sester in babic; skrbi za kulturno, stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, socialno in športno delovanje svojih članov, razvijanju stikov med člani in med društvi ter krepitev vloge in pomena dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
V letošnjem letu so bila prvič podeljena tudi posebna priznanja: Plaketa društva.
Plaketa društva je pisno priznanje članu društva za posebne dosežke in/ali kakovostno izvajanje zdravstvene in babiške nege v praksi, ter human odnos do pacientov in sodelavcev.
Naziv Častni član prejme oseba, ki ni član društva, je pa s svojim osebnim prispevkom pomembno prispevala k delu in razvoju društva.
Sonja Jankovec, se je rodila v Mariboru in se s starši kmalu preselila v Velenje, kjer je zaključila osemletko. Njeni želji sta bili postati učiteljica ali otroška vzgojiteljica. Vpisala se je na učiteljišče v Mariboru. Zadnji trenutek jo je sošolka pregovorila, da se je vpisala tudi na Srednjo zdravstveno šolo v Mariboru. Uspešno je opravila sprejemne izpite na obeh šolah. Odločila se je za Srednjo zdravstveno šolo. Že med šolanjem je spoznala, da se je pravilno odločila. V šolskem letu 1964/65 je uspešno opravila maturo in si pridobila naziv medicinska sestra ginekološko-porodniške smeri.
Njeno prvo delovno mesto je bilo v Zdravstvenem domu v Dravogradu. Po letu dni dela v Dravogradu, se je javila na razpis Zdravstvenega doma Ljubljana-Vič, za delo medicinske sestre v dislocirani enoti.
Preselila se je v Polhov Gradec. V Zdravstveni postaji je prevzela delo patronažne medicinske sestre, delo v dveh otroških in ginekoloških posvetovalnicah. Občasno je delala še v splošnih ambulantah v: Polhovem Gradcu, Črnem vrhu in Dobrovi. Delokrog je bil izredno pester, veliko je bilo preventivne dejavnosti. Zaradi težko dostopnega in hribovitega terena je bila služba naporna, a hkrati zanimiva. Njeno prvo prevozno sredstvo je bilo kolo, nato moped. Po 10 letih službovanja pa “fičko”.
Leta 1968 se je vpisala na izredni študij na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in leta 1971 diplomirala in si pridobila naziv višja medicinska sestra.
V Polhovem Gradcu se je vključevala tudi v delo lokalne skupnosti. Sodelovala je v različnih organizacijah in društvih. Dolga leta je bila predsednica Socialno zdravstvene komisije v Krajevni skupnosti in Krajevni organizaciji Rdečega križa. Kmalu se je vpisala v takratno Društvo medicinskih sester Slovenije. V več mandatih je sodelovala v Sekciji patronažnih medicinskih sester.
Septembra leta 2000 se je upokojila. Nadaljuje z delom v lokalni skupnosti. Ostala je tudi zvesta svoji stanovski organizaciji. Je aktivna članica izvršnega odbora Sekcije upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana.
S svojim delom je pripomogla k razvoju zdravstvene nege na različnih področjih in k temu, da je društvo bolj zaživelo na območju Polhovega Gradca, za kar se še vedno zavzema.
Andreja Mihelič Zajec je bila 5 let zaposlena na Ginekološki kliniki v Ljubljani, kjer je pridobila bogate praktične izkušnje na področju zdravstvene nege žensk in otrok. K pacientkam se je rada vračala tudi pozneje, ko je svoje praktične izkušnje prenašala na študente zdravstvene in babiške nege med vodenjem prakse v kliničnem okolju. Leta 1991 se je namreč zaposlila na Zdravstveni fakulteti (takrat Visoki šoli za zdravstvo) v Ljubljani. Je predavateljica za področje zdravstvene nege in raziskovanja v zdravstveni negi na Oddelku za zdravstveno nego in na oddelku Babištva. V tem letu je prevzela vlogo predstojnice Oddelka za zdravstveno nego. Je mentorica študentom pri pripravi diplomskih del in sodeluje kot recenzentka in članica v diplomskih komisijah. Bila je mentorica pri izdelavi diplomskih del s področja zgodovine, ki jih je razpisalo DMSBZT Ljubljana. Nazadnje je bila mentorica študentki Andreji Korenčan, ki je napisala diplomsko delo z naslovom Življenje in delo Angele Boškin. Diplomsko delo je bilo kasneje objavljeno kot knjižica v zbirki Naše korenine z naslovom: Življenje in delo Angele Boškin prve šolane medicinske sestre na Slovenskem.
Andreja Mihelič Zajec je članica Nacionalne komisije za negovalne diagnoze (Slonda), je članica DMSBZT Ljubljana in Društva za visokošolsko didaktiko. Bila je članica raziskovalne skupine priDMSBZT Ljubljana v obdobju od leta 2004 do 2008, ko so začeli z raziskovanjem medpoklicnih odnosov med zdravniki in medicinskimi sestrami. Skupaj z Patricijo Valentino Kobilšek sta opravili analizo objav, na temo medpoklicnega sodelovanje, v strokovnih časopisih Obzornik zdravstvene nege, Zdravniški vestnik, Utrip in Isis. Od leta 2006 je odgovorna urednica Obzornika zdravstvene nege. V času urednikovanja je pridobila tudi veliko novega znanja o procesu pisanja strokovnih in znanstvenih člankov in o metodološki strukturi strokovnih in znanstvenih člankov, kar je podrobno predstavila tudi udeležencem kliničnega večera, ki gaje pripravilo naše društvo.
Andreja Mihelič Zajec aktivno deluje pri ohranjevanju in razvijanju zgodovinske dediščine medicinskih sester in babic ter skrbi za izobraževalno in raziskovalno dejavnost v našem društvu. Je cenjena strokovnjakinja s področja zdravstvene nege, predavateljica, raziskovalka, urednica, in še bi lahko naštevali.
Sandra Naka je svojo službeno pot začela kot srednja medicinska sestra leta 1987 v Centralni intenzivni terapiji kirurških strok UKC Ljubljana. Od leta 1992 je zaposlena na Kliničnem oddelku za travmatologijo, kjer je delovala na različnih delovnih mestih. Kmalu po končanem študiju na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani je nadaljevala s študijem Zdravstvene vzgoje. Pridobila si je naziv profesorica zdravstvene vzgoje in od leta 1995 dalje opravlja delo pedagoške medicinske sestre. Z izrednim občutkom za vzgojno-izobraževalno delo skrbi za uvajanje novih sodelavcev, za izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov drugih zavodov, ki prihajajo na strokovno izpopolnjevanje, posebno skrb pa posveča pripravnikom. V letih 2004 in 2005 je izvajala tudi funkcionalno izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov iz zdravstvene nege poškodovanca.
Sandra Naka je članica kolegija pedagoških medicinskih sester SPS Kirurška klinika. Na Kliničnem oddelku za travmatologijo vodi klinično prakso iz področja zdravstvene nege kirurškega bolnika za študente Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Je članica komisije za strokovne izpite zdravstvenih tehnikov iz predmeta prva pomoč.
Je strokovno ambiciozna oseba, ki se zaveda pomena vseživljenjskega učenja, kar dokazuje z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem, usposabljanjem in nadaljnjim formalnim izobraževanjem. Trenutno je študentka četrtega letnika Integrativne psihoterapije, saj jo tudi to področje izjemno zanima.
Že od leta 2006 je predavateljica na seminarjih iz etike v zdravstveni in babiški negi pri DMSBZT Ljubljana, za kar se je izpopolnjevala tudi na Univerzi Surrey v Angliji.
Že drugi mandat je članica Častnega razsodišča Zbornice – Zveze, prvi mandat predsednica Častnega razsodišča DMSBZT Ljubljana. Je članica Upravnega odbora društva in UO Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji. Je avtorica mnogih člankov s področja kirurške zdravstvene nege ter mnenj v zvezi z etiko v zdravstveni in babiški negi.
Sandra Naka je s svojim strokovnim delom v DMSBZT Ljubljana pripomogla k dvigu etičnih in moralnih vrednot mnogih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.
Zdenka Hitejc se je rodila v Ljubljani kjer je leta 1980 tudi končala Srednjo šolo za medicinske sestre. Na Višji šoli za zdravstvene delavce je diplomirala februarja 1983. Zaposlila se je na kliniki za maksilofacialno kirurgijo, ter po opravljenem pripravništvu nadaljevala z delom v Centru Dolfke Boštjančič na Igu. Tu je od njegove ustanovitve leta 1984. Že od samega začetka je zaposlena kot vodilna medicinska sestra zavoda. Na področju zdravstvene nege otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, je “orala ledino” saj v širši ljubljanski okolici ni bilo podobnega zavoda.
Ves čas skrbi za razvoj zdravstvene nege in izobraževanje kolegic, kar je v ustanovi, kjer so zaposleni strokovnjaki iz različnih področji zelo težko. Vseskozi jo vodi želja po znanju, zato je leta 1998 končala študij za profesorico zdravstvene vzgoje. Zaradi narave dela se je še dodatno izobraževala in leta 1989 na Medicinski fakulteti končala podiplomsko izobraževanje iz pedopsihiatrije. Vodi skupine za samopomoč staršem otrok z motnjo v duševnem razvoju, delavnice za varuške negovalke, za ključne osebe otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju in drugo. Je vodja ocenjevalne skupine E-Qualin, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti dela v ustanovi. Leta 1999 je prišla v ožji izbor za ” Slovenko leta”. Do nedavna je bila vodja pogajalske skupine socialnih zavodov z ZZZS.
Zdenka Hitejc že vrsto let uspešno organizira dejavnost zdravstvene nege, ter skrbi za njeno uveljavitev, v poklicno mešanem zavodu, kjer je zdravstvena nega samo ena od dejavnosti.
Ga. Marjeta Janhar je leta 1981 zaključila šolanje na Šoli za med. sestre v Ljubljani. Zdravstveno nego bolnika sta jo učili cenjeni: ga. Dina Urbančič katere moto je bil: »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan« in razredničarka ga. Jerca Pečenko. Istega leta se je zaposlila na Infekcijski kliniki in obenem študirala na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani – smer ZN. Študij je uspešno zaključila leta1984 in se zaposlila kot inštrumentarka v operacijskem bloku UKC, kjer je delala 3 leta.
Nato si je vzela čas za družino. Je mati treh otrok in skrbna žena.
Krajši čas je sodelovala tudi s srednjo zdravstveno šolo kot mentorica praktičnega pouka. Leta 1994 se je zaposlila v Zdravstvenem domu Ljubljana, najprej v šolski ambulanti nato pa v Patronažnem varstvu, kjer je ostala vse do danes.
Z veseljem je sodelovala v projektu Modernizacija patronažne službe, kjer je vztrajala do konca, ko so mnogi že obupali in opravila levji delež operativnega dela.
Izpopolnjevala se je na področju enterostomalne terapije. Med prvimi v Sloveniji je uspešno opravila Šolo za enterostomalne terapevte. To znanje ji je izjemno koristilo pri njenem delu, saj je pacientov s to problematiko na terenu vedno več.
Vrsto let je sodelovala pri prostovoljnem telefonu v Društvu pljučnih bolnikov.
Kot patronažna medicinska sestra se zavzema in izvaja zdravstveno nego depriviligirane romske skupnosti in ostalih prebivalcev barakarskega naselja ne glede na to ali imajo zdravstveno zavarovanje ali ne. Ima izredno sposobnost empatije in je vedno pripravljena pomagati. Delo opravlja visoko strokovno in se nenehno izobražuje. Vsa leta je tudi mentorica študentom Zdravstvene fakultete.
V lepem ali slabem vremenu je vsa leta opravljala svojo službo s kolesom, tako, da je kolo postalo njen sinonim. Ljudje so jo sprejeli za svojo in jo imajo zelo radi.
Ana Strauch se je rodila v Ljubljani, kjer je tudi je maturirala. Leta 2006 je diplomirala na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani. Od tega leta je zaposlena kot diplomirana medicinska sestra pri anesteziji v UKC Ljubljana na kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok.
Je aktivna članica v Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, kjer poje v ženskem pevskem zboru Florence, in zelo aktivno deluje pri likovni dejavnosti. Poleg tega je aktivna članica Sekcije medicinskih sester v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.
Ana Strauch je bila sredi letošnjega septembra, ob obilnih padavinah in hudih poplavah priča dramatičnemu reševanju človeškega življenja. S svojo iznajdljivostjo je odločilno pripomogla k srečnemu zaključku.
Med 17. in 19. septembrom letos, ko so precejšnji del države prizadele poplave, se je na Viču v kletnih prostorih stanovanjskega bloka odvijala prava drama. Mlajšega moškega, ki je ostal ukleščen med vrati je neuspešno reševalo vsaj 10 ljudi. Ob naraščanju vode, podhlajenosti in čakanju na gasilce mu je začelo primanjkovati zraka. Ana se je domislila odlične zamisli. Utapljajočemu je podala cev vodnega sesalca, da je lahko dihal, ter mu s tem omogočila preživetje. Tudi sama je zabredla v hladno vodo in pogumno bodrila ujetega moškega. Po prihodu gasilcev je bil gospod rešen in premeščen v bolnišnico.
Gospa Ana STRAUCH je dobitnica priznanja Plaketa društva kot priznanje za njeno pogumno dejanje in kot vzpodbudo za nove izzive.
Gospa Darja Lobnikar Lovak je bila rojena v Ljubljani. Po končani gimnaziji je diplomirala na Višji šoli za dekoraterstvo v Zagrebu. Obenem je zaključila tečaj slikarstva, tapiserije, keramike in kiparstva na «Mali akademiji« v Zagrebu in tečaj stripa in animacije v Zagreb filmu. S slikarstvom se profesionalno ukvarja 31 let, s kiparstvom malo manj. Za seboj ima 16 samostojnih in nekaj skupinskih razstav v domovini in po Evropi.
Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov v Ljubljani.
Njena duša ostaja zapisana risanemu filmu, ilustraciji in karikaturi. Živi in ustvarja v Ljubljani.
V šolskem letu 2007/08 je prevzela delo mentorice članicam likovne dejavnosti pri DMSBZT Ljubljana. Kot mentorica navdihuje s svojimi idejami in novostmi. Vzpodbuja likovno samosvojost in nadarjenost ter skrbi, da je delovno okolje inspirativno in prijetno, da v toplejših mesecih leta čim večkrat ustvarjajo zunaj namesto v društvenih prostorih, se udeležujejo likovnih kolonij, pripravljajo odprtja lastnih likovnih razstav in tako daje vpogled v tovrstno dogajanje v Ljubljanskem društvu. Daje predloge za obiskovanje likovnih razstav tako doma kot v tujini. Izbrane teme članice ne le vzpodbujajo k likovnemu izražanju, temveč tudi podpirajo slogovne posebnosti vsake ustvarjalke posebej.
Z njeno prizadevnostjo nastajajo vsakoletne voščilnice, ob nastajanju stenskega koledarja pa je pomembno prispevala tudi k širši prepoznavnosti našega društva.