ruštvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana že štirinajsto leto podeljuje priznanja društva za aktivno delo v društvu, za dosežke v praksi zdravstvene in babiške nege ter za osebni prispevek k delu in razvoju društva.
Srebrni znak je najvišje priznanje društva, ki ga prejme član društva za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine medicinskih sester in babic; skrbi za kulturno, stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, socialno in športno delovanje svojih članov, razvijanju stikov med člani in med društvi ter krepitev vloge in pomena dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Plaketa društva je pisno priznanje članu društva za posebne dosežke in/ali kakovostno izvajanje zdravstvene in babiške nege v praksi, ter human odnos do pacientov in sodelavcev.
Naziv Častni član društva prejme oseba, ki ni član društva, je pa s svojim osebnim prispevkom pomembno prispevala k delu in razvoju društva.
Komisija za priznanja v sestavi: Marija Vidrih, Marina Velepič in Peter Koren je obravnavala vse pravočasno prispele vloge na Razpis za priznanja, ki je bil objavljen na spletni strani društva in v glasilu Utrip. Prispelo je 11. vlog, oz. nominacij za različna priznanja. Na podlagi kriterijev, k jih določa Pravilnik o priznanjih DMSBZT Ljubljana je komisija izbrala dobitnike priznanj.
Priznanja sta podeljevali: predsednica ga. Đurđa Sima in podpredsednica mag. Andreja Kvas.
Gospa Irena Špela Cvetežar se je za poklic medicinske sestre izobraževala v Ljubljani, najprej na srednji zdravstveni šoli, nato je nadaljevala šolanje na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce. Njena prva služba je bila na področju kirurgije v UKC Ljubljana, kjer je bila zaposlena kar 23 let. Najprej se je zaposlila na KO za torakalno kirurgijo nato pa je dvajset let delala na različnih enotah KO za urologijo. Leta 2007 je strokovno znanje nadgradila s šolanjem za enterostomalno terapevtko. Vrsto let je svoje strokovno znanje in izkušnje kot pedagoška medicinska sestra na enoti intenzivne nege podajala študentom, pripravnikom in novo zaposlenim. Pri svojem delu je vedno postavljala v ospredje bolnika in njegove potrebe. Zaposlene je znala motivirati za strokovno delo in spodbuditi za sodelovanje. Znala je prisluhniti posamezniku in mu stati ob strani ob pomembnih dogodkih. Vedno je bila nasmejana, dobre volje. Na oddelku je vzpostavila in gojila kolegialnost, medsebojno pomoč in neformalno druženje, ki je pomembno prispevalo k povezovanju in gradnji tima. Več let je skupaj s kolegicami iz drugih slovenskih bolnišnic organizirala urološka srečanja.
V DMSBZT Ljubljana je aktivna že dolgo vrsto let. Sodelovala je pri organizaciji in izvedbi različnih projektov. Posebno aktivna je bila v raziskovalni skupini. Skupaj z Darinko Klemenc, sta leta 1999 izvedli prvo raziskavo o nasilju v zdravstveni negi. Raziskava Spolno nasilje/ nadlegovanje med medicinskimi sestrami v Sloveniji je bila prva tovrstna raziskava v našem prostoru, ki je bila v takratnem času za nekatere sporna, za druge pa izjemno pogumna. Delovanje v našem društvu na tem področju je kasneje spodbudilo številne aktivnosti na področju ozaveščanja, usposabljanja in netolerance do nasilja v zdravstveni negi. Na tem področju deluje še danes. Trenutno vodi Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici- Zvezi, kjer organizirajo in vodijo številne aktivnosti za zmanjševanje nasilja tako v zdravstveni negi kot tudi v širši družbi. Vključuje se v delovanje raznih nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja. Sodelovala je tudi v delovni skupini na Ministrstvu za zdravje za pripravo protokolov o preprečevanju nasilja v družini za uresničevanje zakonskih obveznosti.
Kot raziskovalka je bila vključena v štirih raziskovalnih projektih, obogatila je znanje in pripomogla k napredku in razvoju zdravstvene nege. Izsledki raziskovalnih nalog in članki so bili predstavljeni doma in v tujini (ICN, ESGENA).
Trenutno svoj poklic in poslanstvo medicinske sestre izpolnjuje v Domu Tisje v Šmartnem pri Litiji. Trudi se, da potrebe starejših po zdravstveni negi in oskrbi ne bi bile zapostavljene. Kot zagovornica vseživljenjskega učenja v zdravstveni negi, zaključuje magistrski študij zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice.
Pomemben del njenega življenja teče v osrčju Slovenije, kjer čas preživlja z družino, prijatelji ˝kofetarji˝, ob plesu, petju in igranju v amaterskem gledališču.
Gospa Gordana Lokajner se je že kot osnovnošolka izkazala kot poštena, pravična in borka za pravice sošolcev. Odločitev o nadaljnji poti jo je vodila na Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani.
Takratno veselje do potovanja in trenutni navdih, da bi morda pričela s študijem medicine jo je preusmeril v neka druga razmišljanja, svoje ambicije je udejanjila na študiju za medicinske sestre. Njen izbor za študij na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce se je po diplomi nadaljeval tudi na visokošolskem študiju. V študentskih časih je bila aktivna in vestna funkcionarka v študentskem parlamentu. Bila je ena od prvih, ki se je udeležila izmenjave študentov. Pot jo je popeljala na Finsko in Norveško.
Prvo zaposlitev je našla na Onkološkem inštitutu Ljublana, nato je poklicno pot nadaljevala v UKC Ljubljana na KO za gastroenterologijo. Vendar, kot kaže ostaja zvesta Onkološkem inštitutu, kamor se je vrnila.
Želja po novih znanjih jo je gnala naprej. Zato se je vpisala na Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, kjer je leta 2006 pridobila naziv Univerzitetni diplomiran organizator dela.
Na poti do diplom je še vedno aktivna. Tako je trenutno v fazi zaključevanja znanstvenega magistrskega študija na Fakulteti za management v Kopru.
Ravno to – iskanje in radovednost do novih ljudi in učenja jo je pripeljalo tudi v DMSBZT Ljubljana. Pred leti je začela in se prepoznala v različnih aktivnostih društva. Je članica izvršilnega in upravnega odbora društva, aktivna na področju iskanja idej in navezovanju stikov s strokovnjaki na sorodnih področjih. Vedno je pripravljena priskočiti na pomoč, organizirati in skoordinirati stike, dogodke in ljudi na različnih izobraževanjih, ne glede na to, ali je nalogo dobila ta trenutek ali že pred meseci. Zelo se je izkazala v organizacijskih in programskih odborih. Čas in kraj za njo niso ovira, kvečjemu kak internetni virus, ki ji za kak dan blokira elektronsko pošto.
V njeni bibliografiji najdemo številne strokovne prispevke na internih, sekcijskih, društvenih in mednarodnih izobraževalnih seminarjih. Vodilo njenega dela in ustvarjanja je pustiti pisno sled, ter raziskati, preveriti in objaviti strokovna dognanja. Kot prepoznana strokovnjakinja je bila imenovana v skupino za pripravo Nacionalne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Poleg vsega naštetega je v poklicnem življenju mentor študentom in dijakom zdravstvene nege, ter mentorica diplomantom. V času od 2008 do 2011 je bila predavateljica na Visoki šoli za zdravstvo Izola na področju zdravstvene nege kirurškega in onkološkega bolnika sedaj je na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice dopolnilno zaposlena kot nosilka in predavateljica za predmet Zdravstvena nega kirurškega bolnika Je tudi sodelavka na Katedri za onkologijo Medicinske fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nalogo, da se strokovnjaki zdravstvene nege ter člani društva povezujemo tudi s pacientskimi organizacijami udejanja kot aktivna sodelavka v Društvu onkoloških bolnikov Ljubljana, kjer svoje znanje in klinične izkušnje prenaša pacientom z namero boljšega sprejemanja bolezni in svetovanja pri premagovanju nastalih ovir.
Mag. Darja Ovijač je Srednjo zdravstveno šolo končala v Ljubljani. Študij je nadaljevala na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Po končanem študiju se je zaposlila v UKC Ljubljana, na KO za hematologijo. Desetletne strokovne izkušnje v praksi je pridobivala v specialistični ambulanti, na kliničnem oddelku in v dnevni bolnišnici. Od leta 1998 je zaposlena na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani na Oddelku za zdravstveno nego. Je višja predavateljica za področje zdravstvene nege in nosilka predmetov Etika s filozofijo zdravstvene nege in Diagnostično terapevtski program. Sodeluje tudi pri predmetu Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino, nekaj let pa je bila tudi nosilka tega predmeta. Je mentorica, so-mentorica in recenzentka pri diplomskih ¬delih številnim študentom. Dve leti je bila predstojnica Oddelka za zdravstveno nego, trenutno je vodja študijskega programa zdravstvena nega na prvi stopnji.
Svoje znanje in veščine nenehno nadgrajuje, tako formalno kot tudi neformalno. V času zaposlitve na Zdravstveni fakulteti je končala študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, pridobila naslov univerzitetna diplomirana organizatorka in zatem še akademski naslov magistra znanosti. Aktivno sodeluje na mednarodnih in domačih kongresih, konferencah, simpozijih in seminarjih. Njena bibliografija je obsežna.
Leta 2004 seje pridružila Raziskovalni skupini pri DMSBZT Ljubljana, v okviru katere je aktivno sodelovala pri raziskovalnem projektu »Medpoklicni odnosi v zdravstvenem timu med slovenskimi medicinskimi sestrami in zdravniki«.
Od leta 2010 dalje izvaja učne delavnice: Zdravstveni tim na poti odličnosti, ter sodeluje v učni delavnici Informacijska pismenost v zdravstveni in babiški negi. Kot predavateljica Etike s filozofijo zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti je bila povabljena, da aktivno sodeluje tudi pri seminarjih obveznih vsebin iz področja poklicne etike, ki se izvajajo v okviru našega društva. Svoje bogato znanje in izkušnje posreduje udeležencem seminarjev in s tem vpliva na izboljšanje etičnega vidika zdravstvene in babiške nege v vsakodnevni klinični praksi.
Njeno delovanje ni aktivno samo v DMSBZT Ljubljana, kar je razvidno iz njenih številnih članstev. Je članica Zbornice – Zveze, Sekcije za informatiko v zdravstveni negi Slovenskega društva za medicinsko informatiko. 15 let je bila članica organizacijsko-programskega odbora Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji; od same ustanovitve naprej je članica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v hematologiji.
Mag. Darja Ovijač je zelo prijetna sogovornica, ki te zna umiriti in ti nakazati pravo pot za razrešitev težav in problemov. Vsakemu zna prisluhniti, kar je v današnjem času redka vrlina. Po opravljenem profesionalnem delu se rada vrača med svoje drage fante; moža in dva sinova. Poleg domačih opravil si zna vzeti čas tudi zase. Ta čas najraje izkoristi v naravi, kjer se sprošča s tekom, hojo, plavanjem, pozimi pa si krajša čas s tekom na smučeh.
Mag. Darja Ovijač je s svojim dolgoletnim strokovnim delom nedvomno pripomogla k dvigu etičnih in moralnih vrednot mnogih študentov zdravstvene nege, medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
Gospa Marija Vidrih se je rodila v Ljubljani. Po končani gimnazij je šolanje nadaljevala na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce Ljubljana. Zaposlila se je na oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo, kjer je pridobila veliko novih znanj. Svojo karierno pot je nadaljevala na Očesni kliniki v Ljubljani v ambulanti za glavkom, nato pa v ambulanti za kontaktne leče ter v mali operacijski sobi. Delo je ves čas opravljala izredno profesionalno, vestno ter natančno.
Leta 1991 je opravila specializacijo iz oftalmološke zdravstvene nege in s tem še dodatno poglobila svoje znanje. Njena karierna pot se je nadaljevala s prevzemom mesta oddelčne medicinske sestre ženskega oddelka, s selitvijo na novo lokacijo Očesne klinike pa oddelka za očesne bolezni ter vodenja bolniških strežnic.
Želja po nenehnem izpopolnjevanju in nadgrajevanju strokovnih vsebin jo je vzpodbudila, da je leta 2001 opravila diferencialne izpite na Visoki šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in pridobila strokovni naziv diplomirana medicinska sestra.
Gospa Maja Vidrih vedno znova dokazuje, da je dober vodja, saj v teh težkih časih zna motivirati sodelavce, jim nuditi oporo ter vzpostaviti pristne medosebne odnose. Odlikujeta jo izreden čut za sodelavce in paciente. Njena profesionalnost se odraža tudi v dobrem sodelovanje v negovalnem, zdravstvenem in multidisciplinarnem timu. Je članica delovne skupine za prenovo strokovnih standardov zdravstvene nege v UKC Ljubljana.
Kot strokovnjakinja in specialistka oftalmološke zdravstvene nege je prevzela na Očesni kliniki zelo pomembne naloge pedagoške medicinske sestre. Je habilitirana zunanja strokovna sodelavka Zdravstvene fakultete v Ljubljani in odlična mentorica študentom Zdravstvene fakultete Ljubljana ter Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Kot mentorica in strokovna sodelavka sodeluje tudi pri izvajanju praktičnega pouka dijakov Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Študentom in dijakom poskuša posredovati čim več znanja, ki ga je pridobila v svoji bogati karieri.
Z aktivnim sodelovanjem na Številnih strokovnih srečanjih Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji in z objavami strokovnih prispevkov je gospa Marija Vidrih dala pomemben prispevek k razvoju stroke in prenosu znanja na medicinske sestre v oftalmologiji na širšem področju Slovenije. S svojimi idejami in nasveti je sodelovala tudi pri organizaciji posameznih srečanj.
Aktivno deluje v DMSBZT Ljubljana, kjer je zadnje 4 leta članica izvršnega in upravnega odbora. Redno in vestno se vključuje v organizacijske in druge naloge društva. S svojo mirnostjo in pripravljenostjo za prevzem nalog nas vedno znova prepriča, da bo tudi vse pravočasno opravljeno.
Gospa Marija Vidrih je cenjena sodelavka, odlična strokovnjakinja, avtorica in soavtorica, učiteljica, vodja, predvsem pa Človek z veliko začetnico in naša vedno zanesljiva Maja.
Gospa Zorana Banić je že vrsto let zaposlena v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za travmatologijo, kot srednja medicinska sestra. Je človek, ki se ne izpostavlja, temveč tiho opravlja svoje delo in poslanstvo. S svojo tenkočutnostjo neverjetno dobro zazna pri pacientih njihove stiske in strahove, ki jih še sami ne znajo ubesediti in je v veliko pomoč tistim, ki tiho trpijo. Je strokovna, vestna, odgovorna in s svojo prijaznostjo ter toplino v praksi najbolje prispeva k prepoznavnosti in spoštovanju poklica medicinske sestre. Nikoli ji ne zmanjka dobre volje, je pozitivna, potrpežljiva in iskrena. Kot taka spodbudno deluje na mlajše kolegice, jih zna usmerjati, jim biti v podporo in vzg1ed.
V svojem življenju se je vedno vedla odgovorno in zrelo. Po končani srednji zdravstveni šoli je iskala zaposlitev. Mlada in polna upanja se je zaljubila in s svojim partnerjem, sedanjim možem sta prispela v Slovenjo, kjer se je leta 1980 zaposlila v UKC Ljubljana na travmatološki kliniki. Začetki so bili težki, prebijala se je z iskanjem doma, ki si ga je ustvarila v Ribnici. Tukaj si je ustvarila družino in vzgojila dva sinova, ki sta ji v veselje in ponos.
Njeno delo ni samo služba in dom, saj se vključuje tudi v različne dejavnosti DMSBZT Ljubljana. Narava, planinarjenje, vrt, joga, to so vse dejavnosti, ki ji poleg triizmenske službe z veseljem opravlja. Tako tihe, a obenem tople in sočutne delavke in sodelavke ni mogoče NE videti in NE čutiti njene pozitivne energije. Nikoli ne neha iskati dobrih stvari v vsakem človeku, ki ga razume ter ne opusti upanja, ker verjame, da ji poslanstvo medicinske sestre prinaša tako radosti kot bolečino.
Gospa Sonja Petrič je leta 1976 zaključila srednjo šolo za medicinske sestre – babice v Ljubljani in pridobila naziv srednja medicinska sestra babica. Istega leta se je zaposlila na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Prvo delovno mesto je bilo v enoti intenzivne nege in terapije na kliničnem oddelku za ginekologijo. Po štirih letih in začetnih delovnih izkušnjah je bila razporejena na bolniški oddelek CI, ki mu je ostala zvesta vse do danes.
Gospo Sonjo Petrič odlikuje veliko pozitivnih profesionalnih in osebnostnih lastnosti.
Pri delu je natančna, zanesljiva, delo opravlja strokovno, je čustveno trdna in odločna v kritičnih situacijah. Sodelovanje v timu je odlično kar pozitivno vpliva na rezultate dela. Sprejema novosti in zna tudi kritično sodelovati pri sprejemanju le teh. Zavzema se za pravičnost in je do sogovornikov spoštljiva.
Spoštuje organizacijsko kulturo in svoje znanje prenaša na mlajše sodelavce.
Najpomembnejše kar odlikuje Sonjo Petrič je njen izjemno lep in spoštljiv odnos do pacientk. Obravnava jih celostno z ravno pravo mero empatije in upoštevanjem individualnih potreb po zdravstveni negi.
Gospa Andrejka Tominec se je rodila v Postojni. Leta 1982 je končala Srednjo šolo za zdravstvo v Novi Gorici in se še istega leta zaposlila kot medicinska sestra v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Po več kot desetih letih prizadevnega dela in pridobivanja neprecenljivih izkušenj, večinoma na geriatričnem oddelku, se je odločila za nadaljevanje svoje poklicne poti v domu upokojencev v Idriji. Vse od leta 2002 pa je zaposlena v Socialno varstvenem zavodu – Vitadom na Črnem Vrhu.
Svoje pridobljeno znanje in izkušnje vseskozi nadgrajuje z dodatnimi izobraževanji. V letu 2008 je pridobila certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije – pedikerka , na katerega je zelo ponosna.
Je oseba, ki se ne izpostavlja. Poslanstvo medicinske sestre opravlja tiho, vestno in predano. Svoje bogate delovne izkušnje, znanje in svojo tenkočutnost zna spretno združiti v izjemno dobro prepoznavanje stisk in težav starostnikov, katerih sami pogosto ne znajo ubesediti. Je strokovna, odgovorna in s svojim prijaznim ter toplim in predvsem umirjenim pristopom tako do starostnikov, kot do sodelavcev, v praksi najbolje prispeva k prepoznavnosti in spoštovanju poklica medicinske sestre.