Priznanja DMSBZT Ljubljana 2013

Ga. Gordana Njenjić je članica DMSBZT Ljubljana že vse od začetka svoje poklicne poti. Zaposlena je v UKC Ljubljana, na Ginekološki kliniki od leta 1979. Prvih 20 let je delala, kot medicinska sestra babica v porodni sobi ob porodni postelji. Zadnjih 14 let deluje v Šoli za starše. V tem času je končala tudi izobraževanje na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, kot diplomirana medicinska sestra. Uspešno združuje zdravstveno in babiško nego. Kot dolgoletna članica DMSBZT Ljubljana je aktivno in uspešno zastopala interese babištva, kar je pustilo močan pečat v delovanju društva v zadnjih 20 letih:

• Zavzemala se je za ohranjanje zgodovinske dediščine babic in medicinskih sester in za ustanovitev muzeja zgodovine za področje zdravstvene nege in babištva, v prostorih spomeniško zaščitene stavbe babiške šole v Ljubljani. Bila je ena izmed pobudnic peticije za ohranitev poslopja v muzejske namene.
• Je dolgoletna sodelavka pri ustvarjanju in zbiranju arhivskega gradiva, predvsem strokovne literature, učnih pripomočkov, slikovnega gradiva kot tudi zgodovinskih oblačil medicinskih sester in babic in otroških oblačil iz prve polovice prejšnjega stoletja.
• Je članica Upravnega odbora DMSBZT Ljubljana za obdobje 2009 – 2013 in 2013 – 2017.
• Aktivno je sodelovala pri postavitvi dveh vitrin v UKC Ljubljana ob dveh jubilejih – petdeset letnici delovanja Šole za starše in tednu dojenja.
• Delo babic in medicinskih sester je z veseljem predstavljala v medijih in tako poskrbela za krepitev vloge in pomena dela babic ne samo v ljubljanskem, ampak tudi slovenskem prostoru.
• Vedno je delovala  konstruktivno in povezovalno ter skrbela za razvijanje stikov med člani, društvi ter pacienti – uporabniki zdravstvenih storitev. Prostovoljno je sodelovala pri aktivnostih ob dnevih zdravja, dnevih medicinskih sester in babic, ter dnevih dojenja širom Slovenije.
• Več kot desetletje je že aktivna članica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja v Sloveniji (14 let) in mednarodna ocenjevalka ter članica nacionalne komisije za ocenjevanje Novorojenčkom prijazne porodnišnice.
• Bila je predsednica strokovne sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi od leta 2000 do leta 2008 in podpredsednica sekcije od leta 2008 naprej.

Ob društvenem delu skrbi tudi za svoj strokovni razvoj. Uspešno zaključuje magistrski študij zdravstvene nege. Vedno poudarja prednost vseživljenjskega učenja in izpopolnjevanja. Velja za osebo z visokimi etičnimi načeli v strokovnem in zasebnem življenju. Kot taka neguje ta ideal tudi v Rotarijskem klubu Grosuplje, kjer se srečujejo osebe enakih pogledov in je njihova aktivna članica. Ob vseh teh aktivnosti pa ni nikoli pozabila na svojo družino, ki ji pomeni največ.

Zaradi preteklega dela in aktivnosti smo mnenja, da je ga. Gordana Njenjić oseba, ki si zasluži Srebrni znak, kar ji bo zagotovo dalo zagon za nadaljnje strokovne izzive – so zapisali predlagatelji.

Osnovno šolo je obiskovala na Ravnah na Koroškem. Šolanje je nadaljevala na Srednji zdravstveni šoli v Celju. Leta 1980 je zaključila študij na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani na Oddelku za zdravstveno nego. Formalno izobraževanje je leta 1992 nadaljevala s študijem na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1994 diplomirala na Oddelku za socialno pedagogiko in si pridobila naziv profesorica socialne pedagogike. Leta 1995 je končala podiplomski študij skupinske dinamike na Katedri za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Študij je nadaljevala na Fakulteti za družbene vede, smer sociologija, kjer je leta 2001 magistrirala s temo Sociološki, medicinski in psihosocialni vidiki motenj hranjenja pri ženskah. Nadaljevala je s specialističnim študijem Klinične dietetike na takratni Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, kjer je uspešno opravila vse izpite in prijavila specialistično nalogo. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za sociologijo kulture, je leta 2009 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Telesna samopodoba in motnje hranjenja pri ženskah v Sloveniji in pridobila naziv doktorica socioloških znanosti.

Leta 1980 se je zaposlila v Urgentnem bloku Kliničnega centra Ljubljana kot operacijska medicinska sestra. Leta 1982 je svojo zaposlitev nadaljevala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Od leta 1996 je zaposlena na Zdravstveni fakulteti (ZF) Univerze v Ljubljani na Oddelku za zdravstveno nego, kjer je bila najprej izvoljena v naziv asistentka za predmetno področje Zdravstvena nega. Leta 2002 je bila izvoljena v naziv predavateljica za področji Dietetika in Zdravstvena nega, leta 2008 pa v naziv višja predavateljica za strokovno področje Prehrana in dietetika.

Od leta 2011 je vodja Katedre za zdravstveno vzgojo, od decembra 2012 pa tudi vodja študijskega programa Zdravstvena nega 1. stopnja. Sodeluje pri prenovi študijskega programa na dodiplomski ravni, s skupino, sodelavk pa je v preteklih letih pripravljala tudi programe specializacij. Od leta 2012 je članica Študijske komisije Zdravstvene fakultete. Je nosilka predmeta Javno zdravje z epidemiologijo in prehrano, v okviru katerega predava področje prehrane in nosilka izbirnega predmeta Motnje hranjenja, ki ga izvaja za vse oddelke Zdravstvene fakultete in tudi za druge članice Univerze v Ljubljani. Na oddelku Babištvo predava vsebine Prehrana v babištvu. Vodi vaje in prakso za predmet Prehrana za študente zdravstvene nege in babištva.

Ob dnevu Univerze v Ljubljani je po sklepu Študentskega sveta Zdravstvene fakultete leta 2012 prejela diplomo za najboljšo pedagoginjo.

Do sedaj je bila mentorica več kot 130. diplomantom zdravstvene nege in babištva, pri tem je od leta 2004 do leta 2012 že šest njenih diplomantov prejelo študentsko Prešernovo nagrado Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. V zadnjem letu sodeluje tudi kot somentorica magistrskih del na magistrskem študiju zdravstvene nege na ZF v Ljubljani.

Je avtorica številnih člankov s področja prehrane, prehranjenosti, dietetike, motenj hranjenja, ki jih objavlja v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah. V zadnjem času pa se posveča prehrani bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in multiplo sklerozo in aktivno sodeluje v obeh združenjih omenjenih bolnikov.

Je recenzentka v strokovno-znanstveni reviji Obzornik zdravstvene nege in občasno tudi v drugih strokovnih revijah. V obdobju 2006-2008 je bila glavna urednica strokovne revije Dietetikus od leta 2009 pa je pomočnica glavne urednice. Je aktivna članica Združenja nutricionistov in dietetikov in že drugi mandat članica njenega Upravnega odbora, ter članica Združenja učiteljev javnega zdravja Slovenije.

Aktivno sodeluje in se povezuje z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, še posebej z Društvom medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, kjer v zadnjih treh letih izvaja izobraževanja in klinične večere za zdrav življenjski slog. Že vrsto let sodeluje tudi z različnimi strokovnimi sekcijami medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov kot vabljena predavateljica.

Dr. Ruža Pandel Mikuš je medicinska sestra in učiteljica, ki je svojo poklicno pot začela v klinični praksi. To ji je bilo izhodišče za nadgrajevanje obzorij, ki so jo neizbrisno zaznamovali z večno željo za učenjem v vseh življenjskih vlogah. Vloga učiteljice jo je zaznamovala tudi v njeni vlogi matere dveh že odraslih otrok.

Kolegico Ružo poznamo, kot vestno in natančno učiteljico, predano delavko, članico DMSBZT Ljubljana, z neizmerno mero potrpljenja do učenja študentov, ki so naše veliko bogastvo pri krepitvi strokovnih in stanovskih vrst za prihodnje generacije medicinskih sester in babic.

Višja medinska sestra gospa Maruša Šolar, roj. 24. 11. 1927 je končala trgovsko šolo in za tem šolo za zaščitne sestre v Ljubljani. Absolvirala je tudi biologijo in kemijo na višji pedagoški šoli ter nato diplomirala na Višji šoli za medicinske sestre V Ljubljani. Ob delu je opravila podiplomski tečaj iz psihologije.

Šolo za zaščitne sestre je končala leta 1947 in se zaposlila kot inštruktorica v Šoli za medicinske sestre v Ljubljani in delo nadaljevala v obratni ambulanti Kartonažne tovarne v Ljubljani. Leta 1964 se je zaposlila v Klinični bolnišnici za psihiatrijo, kjer je ostala vse do upokojitve.

Ves čas zaposlitve je bila aktivna sodelavka strokovnega društva medicinskih sester. Bila je pobudnica za ustanovitev sekcije za medicino dela in leta 1963 prevzela mesto predsednice. V letu 1964 se je zaposlila kot glavna medicinska sestra na Kliniki za psihiatrijo v Ljubljani. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami je dala velik prispevek k vlogi medicinske sestre v procesu zdravljenja psihiatričnega bolnika. V letih 1969 do 1976 je bila predsednica sekcije za psihiatrijo in nevrologijo.

Leta 1971 je s polovičnim delovnim časom prevzela mesto faku1tetne medicinske sestre za delo s študenti medicine, še naprej pa je skrbela za strokovno izpopolnjevanje za vse kadre na področju zdravstvene nege v psihiatriji.

Njeno delo je bilo opaženo, zato je bila nagrajena tako s strokovnimi, društvenimi in družbenimi priznanji. Upokojila se je leta 1984.

Društvu medicinskih sester v Ljubljani je dala pobudo za ustanovitev aktiva upokojenih medicinskih sester. Leta 1987 je postala predsednica aktiva, kjer je 11 let skrbela za druženje kolegic. V tem času je ustanovila pevski oktet, ki je deloval 2 leti. Sekciji upokojenih medicinskih sester je dala veliko pobud in usmeritev za delo, ki ga predsednice nadaljujejo še danes.

Ga. Aleksandra Ferfolja se je rodila v Idriji, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Izobraževanje je nadaljevala na Srednji zdravstveni šoli v Šempetru pri Novi Gorici. Poklicno pot je začela v Psihiatrični bolnišnici Idrija kot srednja medicinska sestra. V svojem 34-letnem delovanju je prispevala svoj kamenček v mozaiku razvoja stroke zdravstvene nege na področju mentalnega zdravja v bistveno bolj avtonomno in profesionalno disciplino.

Leta 1998 je ob delu zaključila študij na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Kmalu zatem je bila imenovana na mesto glavne medicinske sestre oddelka za zdravljenje odvisnosti. Hkrati je pričela opravljati dela in naloge terapevta v skupini na oddelku za zdravljenje odvisnosti. Leta 2002 je končala študij po merilih za prehode na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani in pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Večji del svoje poklicne kariere deluje na področju zdravstvene nege pacientov odvisnih od alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc in na področju terapevtskega dela v skupini oddelka za zdravljenje bolezni odvisnosti.

Od leta 2004-2008 je opravljala dela in naloge pomočnice glavne medicinske sestre bolnišnice za raziskovanje in razvoj v zdravstveni negi. Sodelovala je pri vpeljevanju procesa zdravstvene nege v klinično prakso in spremljanju pacientov z ustrezno negovalno dokumentacijo. Aktivna je bila pri uvajanju negovalnih diagnoz, kategorizaciji zahtevnosti ZN, pri projektu nabora in popisa postopkov in posegov v zdravstveni negi. Sodelovala je pri oblikovanju klinične poti za področje bolezni odvisnosti iz vidika zdravstvene nege. Bila je tudi članica komisije za kakovost.

Je soavtorica strokovnega prispevka »Zdravstvena nega pacienta odvisnega od alkohola« v učbeniku »Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju«. Večkrat aktivno sodeluje s strokovnimi prispevki iz področja zdravstvene nege in mentalnega zdravja. V okviru programa izvajanja kliničnih vaj za področje »Zdravstvena nega in mentalno zdravje« opravlja mentorstvo študentom dodiplomskega študija zdravstvene nege Fakultete za vede o zdravju Izola.

Aleksandra je zgled odlične sodelavke. Vedno deluje strokovno, vestno in razumevajoče. Je medicinska sestra, ki na temelje znanja in izkušenj polaga zidake profesionalne modrosti. Je glasna zagovornica stroke kateri pripada. Zna poslušati, slišati in razumeti. V svoje delovanje vnaša filozofijo vseživljenjskega izobraževanja in učenja, kar se ji zdi pomembno tako za profesionalno kot tudi osebno rast. Zdravstveno nego na področju mentalnega zdravja razume predvsem kot proces medosebne komunikacije in nek poseben, enkraten odnos med medicinsko sestro in pacientom, ki ima specifične potrebe, je zelo subtilen in mogoče tudi drugačen od drugih pacientov. Na zdravje gleda kot na proces, v katerega so enakopravno vključeni tisti, ki imajo težave z zdravjem in dobrim počutjem in tisti, ki imajo profesionalno znanje za nudenje pomoči.

Ga. Aleksandra Ferfolja je dobitnica plakete Društva zaradi njenega prispevka h kakovostni in strokovni zdravstveni negi, njenega etičnega, humanega odnosa do pacientov, ter krepitve in ohranjanja medsebojnih odnosov s sodelavci.

Ga. Srbijanka Mladenović – Lana se je rodila v majhnem mestu Krežbinac v Srbiji. Takoj po končani srednji šoli za medicinske sestre v Čupriji je pripravništvo opravila na ginekološki kliniki v Doboju. Tam se je seznanila z onkološkimi bolniki in si zaželela delati z njimi. Leta 1973 jo je pot pripeljala na Onkološki inštitut v Ljubljani. Od takrat pa do septembra 2013, to je dolgih 4o let,  je ostala zvesta svoji mladostni želji in onkološkim bolnikom. Vseskozi je delala na internističnih oddelkih z bolniki, ki so prejemali sistemsko terapijo. Celotno delovno dobo v tej ustanovi je vestno spremljala razvoj onkološke zdravstvene nege ter neprestano nadgrajevala znanja, vseskozi  odprta za novosti in sveže ideje.

Medicinska sestra Lana je izjemna osebnost. Vsak, ki je prišel kdajkoli v stik z njo, je opazil njeno izredno srčnost, požrtvovalnost, toplino in empatijo. Znala je prisluhniti vsakemu bolniku posebej in za vsakega od njih je našla tolažilne besede, jih znala spodbujati, motivirati, nasmejati ali zgolj malo razvedriti. Bolniki so se v njeni oskrbi počutili varno in sprejeto. Dobila je nešteto priznanj in pohval s strani bolnikov in njihovih svojcev. Ker je nekoč želela študirati medicino, vendar ni imela podpore v družinskem krogu, je poglobljeno prebirala strokovno onkološko literaturo. Svoje strokovno znanje o onkologiji in zdravstveni negi je nesebično delila s sodelavci. Bila je izredno kolegialna in vedno, res skoraj vedno na razpolago, kadar je kdo od sodelavcev potreboval zamenjavo ali prost dan. Zaradi svoje požrtvovalnosti je bila med rekorderji v nadurah. Kljub temu, pa je še vedno našla čas, da se je občasno udeležila kakega društvenega izobraževanja ali dejavnosti.

Bila je mentor številnim pripravnikom, nekateri se je še danes spominjajo z veliko hvaležnostjo in spoštljivostjo. Leta 2008 so jo sodelavci predlagali za priznanje Prispevek k razvoju onkološke nege, ki ga že vrsto let podeljujejo najbolj zaslužnim medicinskim sestram ob dnevu medicinskih sester, ki ga je tudi prejela. Delovala je tudi kot neformalna koordinatorica med bolniki in prostovoljci.

Tako vztrajno, kakor je nekoč kot mladostnica pretekla 42 kilometrski maraton, je verjela v bolnikove pravice in dostojanstvo ter jih vedno postavljala na prvo mesto.

Ko je po dolgi in naporni delovni dobi izpolnila pogoje za upokojitev, je prostovoljno podaljšala delovno razmerje še za eno leto. Tega so bili veseli tako bolniki kot sodelavci. Vendar se je usoda poigrala z njo in nenadna, tragična nesreča v hribih, v kateri je komaj preživela, ji je preprečila nadaljnjo poklicno delo. Sedaj zasluženo, sicer za vse prehitro, odhaja v pokoj.

Imeli smo veliko čast in srečo sobivati z njo. Ponosni smo, da je v naši sredini delovala tako enkratna in posebna medicinska sestra – so zapisali predlagatelji.

Gospa Vesna Nedović je medicinska sestra, ki kakovostno, strokovno in humano opravlja svoje delo. Z izrednim posluhom za težave in stiske bolnikov jim je s svojim znanjem in izkušnjami, prijaznostjo in toplino vedno pripravljena pomagati. Tako v praksi prispeva k prepoznavnosti in spoštovanju poklica medicinske sestre.

Gospa Vesna Nedović je uspešno zaključila Srednjo zdravstveno šolo in se zaposlila kot srednja medicinska sestra v UKC Ljubljana kjer je zaposlena še danes. Več ko 30 let prizadevno opravlja svoje delo na bolniških oddelkih, kjer si je pridobila obilo znanja in neprecenljivih izkušenj pri delu z različnimi bolniki z očesnimi in drugimi obolenji. Strokovno se ves čas izpopolnjuje in sledi novostim v zdravstveni negi očesnega bolnika in širše. Svoje bogato znanje prenaša na mlajše kolegice, je odličen mentor novo zaposlenim, pripravnikom in dijakom srednje zdravstvene šole na kliničnem usposabljanju.

Pri svojem delu je strokovna, vestna in natančna predvsem pa topla, prijazna in izredno čuteča, za kar so ji njeni bolniki in sodelavci izredno hvaležni.

Zaradi svoje strokovnosti in predvsem človeškega, empatičnega odnosa do ljudi, s katerimi se srečuje pri svojem delu, pripomore k večji prepoznavnosti in predvsem spoštovanju poklica medicinske sestre pri nas.