Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Ljubljana je letos, že osemnajstič, podelilo priznanja društva za aktivno delo v društvu, za dosežke v praksi zdravstvene in babiške nege ter za osebni prispevek k delu in razvoju društva.. Priznanja so bila podeljena na 17. simpoziju DMSBZT Ljubljana, ki je potekal 18. novembra 2016 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Srebrni znak je najvišje priznanje društva, ki ga prejme član društva za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine medicinskih sester in babic; skrbi za kulturno, stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, socialno in športno delovanje svojih članov, razvijanje stikov med člani in med društvi ter krepitev vloge in pomena dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Plaketa društva je pisno priznanje članu društva za posebne dosežke in/ali kakovostno izvajanje zdravstvene in babiške nege v praksi, ter human odnos do pacientov in sodelavcev.
Naziv Častni član prejme oseba, ki ni član društva, je pa s svojim osebnim prispevkom pomembno prispevala k delu in razvoju društva.
Naziv Podporni član prejme fizična ali pravna oseba, ki ni član društva, je pa s svojim materialnim ali nematerialnim prispevkom pomembno prispevala k delu društva ali izvedbi pomembne aktivnosti društva.
Komisija za priznanja v sestavi: Marija Vidrih, Marina Velepič in Peter Koren je obravnavala vse pravočasno prispele vloge na Razpis za priznanja, ki je bil objavljen na spletni strani društva in v glasilu Zbornice – Zveze Utrip. Prispelo je 5 vlog in komisija je na osnovi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o priznanjih DMSBZT Ljubljana, izbrala letošnje dobitnike priznanj.
G. Danijel Andoljšek se je rodil v Ljubljani, odraščal pa na vasi, tako da je bil primoran že od malih nog poprijeti za vsako delo. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici. Po končanem drugem letniku gimnazije, se je prešolal na srednjo zdravstveno šolo. Že med šolanjem je želel postati reševalec. Kljub izgubi očeta, je končal šolanje in se vpisal na Visoko zdravstveno šolo v Ljubljani, smer ortopedska tehnologija. Ob študiju je bil primoran delati preko študentskega servisa. Študij je kmalu opustil in štiri leta delal pri zasebnem podjetju, ki je opravljalo reševalne prevoze. Njegova velika želja, postati reševalec v nujni medicinski pomoči na Reševalni postaji UKC Ljubljana, se mu je uresničila leta 1998. Sprva je delal kot zdravstveni tehnik s specialnimi znanji, ves čas pa je opravljal tudi delo voznika nujnega reševalnega vozila. Leta 2003 je bil pobudnik projekta izvajanja nujne medicinske pomoči z reševalnim motorjem. Zaupano mu je bilo tudi tehnično vodenje projekta. Dostop z motorjem do mesta nujne medicinske pomoči je danes sistematiziran način in plačan tudi s strani zdravstvene zavarovalnice za kar se moramo zahvaliti tudi g. Danijelu Andoljšku. V letu 2011 je uspešno zaključil visokošolski študij zdravstvene nege in zagovarjal diplomsko nalogo z naslovom Vloga reševalca motorista v prehospitalni enoti. Danes opravlja delo vodje izmene na reševalni postaji UKC Ljubljana in ob tem del delovnega časa preživi tudi kot reševalec motorist.
Poleg vsakodnevnega strokovnega dela veliko časa nameni izobraževanju svojih kolegov in laikov. Znanja in izkušnje si je namreč poleg praktičnega dela na Reševalni postaji nabiral skozi množico izobraževanj, kjer je pogosto sodeloval tudi kot predavatelj.
Del svojega časa namenja delovanju v okviru aktivnosti DMSBZT Ljubljana. Že od leta 2011 sodeluje pri izvajanju tečajev temeljnih postopkov oživljanja, ki jih DMSBZT Ljubljana izvaja v sodelovanju z Sekcijo reševalcev v zdravstvu.
Kolegi ga poznajo kot dobrega sodelavca in strokovnjaka na področju nujne medicinske pomoči na katerega se obrnejo po nasvet in pomoč, vedno ko to potrebujejo, je zapisal predlagatelj Damjan Remškar.
Gospa Katja Hribar je po končani osnovni šoli v Grosupljem nadaljevala šolanje na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, in ga leta 1991 uspešno končala in se zaposlila na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Delala je na skoraj vseh oddelkih in enotah Dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Svoje strokovno znanje je nadgradila s študijem na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2012 diplomirala. Kot diplomirana medicinska sestra je do danes ostala zvesta Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Delo z bolniki z rakom ji predstavlja velik izziv in zadovoljstvo. Trenutno izvaja zdravstveno vzgojno delo z bolniki, zdravljenimi s sistemsko terapijo. Aktivno se vključuje v različne strokovne skupine v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, predvsem na področju paliativne zdravstvene nege ter na področju kakovosti in varnosti. Je mentorica študentom in medicinskim sestram. Aktivno sodeluje pri uvajanju novih metod dela in pri raziskovalnem delu. Redno spremlja najnovejša dognanja s področja onkološke zdravstvene nege, opozarja na odklone, s čimer izboljšuje varno prakso onkološke zdravstvene nege.
Ponosna je, da opravlja najbolj human poklic in ima profesionalen odnos do bolnikov in do sodelavcev. Ima ničelno toleranco do krivic in neprofesionalnega ravnanja.
Poleg poklicne in profesionalne predanosti, je predana tudi jogi kot najbolj množični društveni aktivnosti pri DMSBZT Ljubljana. Več kot deset let je bila koordinatorica ene od skupin delavnic joge, zadnja štiri leta pa nosilka dejavnosti joge in pilatesa pri našem društvu.
Predlagateljici Nada Sirnik in Gordana Lokajner sta zapisali, da ji joga pomeni osebno rast, je njen način in stil življenja. Izobražuje se za učiteljico joge in se uči različnih jogijskih tehnik. Vse to poskuša predati udeleženkam ene od skupin joge, ki jo od letošnje jeseni vodi pri DMSBZT Ljubljana.
Mag. Boža Pirkovič je Srednjo zdravstveno šolo končala leta 1980 v Trbovljah, kjer je bila dislocirana enota Srednje zdravstvene šole Celje. Kot štipendistka Bolnišnice Trbovlje, se je kljub želji po nadaljnjem izobraževanju, zaposlila na internem oddelku. Leta 1996 se je vpisala na Visoko upravno šolo v Ljubljani, leta 2000 diplomirala in se nato vpisala na specialistični študij Javne uprave, ki ga je v letu 2006 zaključila z zagovorom specialističnega dela. Nadaljevala je s podiplomskim študijem na Fakulteti za upravo in leta 2012 zagovarjala magistrsko delo. Seminarske naloge, diplomsko, specialistično in magistrsko delo je pisala s področja zdravstva, ker je to področje želela razvijati in vključiti pridobljena znanja v delo, ki ga opravlja.
Od leta 1980 dalje je zaposlena v Splošni bolnišnici Trbovlje. Z delom je začela na internem oddelku, kasneje v intenzivni enoti in nato na oddelku za dializo. Podrobneje se je želela spoznati s področjem transplantacije ledvic, zato se je za tri leta zaposlila v UKC Ljubljana, v Centru za transplantacijo ledvic. Izkušena za izvajanje najzahtevnejših postopkov s področja dializne dejavnosti, seje vrnila nazaj v bolnišnico Trbovlje, na oddelek za dializo, kjer opravlja delo medicinske sestre v dializni dejavnosti še danes.
Aktivno sodeluje v Sekciji medicinskih sester s področja nefrologije, dialize in transplantacije. Kontinuirano spremlja tudi področje kadrovskih normativov v dializni dejavnosti in pripravlja analizo stanja, ki jo pogosto predstavi kot vabljena predavateljica.
V septembru leta 2011 je bila na predlog kolegic iz intenzivne enote imenovana za predstavnico Zasavja v Upravnem odboru DMSBZT Ljubljana. Njena prednostna naloga na podružnici Zasavje je organizacija strokovnih izobraževanj in izobraževanja članov društva. Čim več predavanj želi izvesti prav v Zasavju in s tem približati in povezati zasavsko regijo z DMSBZT Ljubljana.
Organizira tudi seminarje in delavnice s področja osebnostnega razvoja, enodnevne ali daljše izlete. V posebno veselje zasavskim kolegicam in kolegom je tudi sodelovanje z upokojenimi medicinskimi sestrami.
Mag. Boža Pirkovič je močno vpeta v aktivnosti DMSBZT Ljubljana. Verjame v graditev mostu za povezovanje podružnice z regijskim strokovnim društvom.
Predlagateljica Đurđa Sima je zapisala tudi, da kolegico Božo ocenjujemo kot natančno, vestno in sistematično v začrtanih nalogah. Rezultati njenega dela kažejo na njeno vztrajnost in neverjetno skromnost.
Želja biti medicinska sestra se je pri gospe Jožici Zavadlav razvila že v zgodnjih otroških letih.
Rojena je bila majhni vasici Beznovci v Prekmurju, kot tretja deklica. Osnovno šolo je obiskovala v 5 km v oddaljeni Cankovi. Po končani osnovni šoli se je vpisala na takratno dvoletno Šolo za otroške negovalke v Ljubljani in jo uspešno zaključila. Bila je med 10 izbranimi dijakinjami, ki so odšle na Infekcijsko kliniko, kjer so bile zaposlene, stanovale na kliniki in ob tem obiskovale šolo. Kljub napornemu delu že v zgodnjih jutranjih urah, šolanju in delu, pogosto tudi ponoči in ob nedeljah, sta dve leti hitro minili. Delovala je v času, ko še ni bilo ustreznih negovalnih pripomočkov, brizgalk in obvezilnih materialov, niti sterilizacije, ki jo poznamo danes. Negovala je otroke z ošpicami, otroško paralizo, oslovskim kašljem, rdečkami, noricami, mumpsom in celo z davico.
Po letu 1962 so se pričeli odpirati oddelki dojenčkov v vzgojno varstvenih zavodih in v enem izmed njih je po treh mesecih porodniškega dopusta dobila zaposlitev. V tem času je obiskovala večerno Srednjo zdravstveno šolo, jo uspešno končala in po upokojitvi direktorice enote, v kateri je delala, postala vodje enote. Ukvarjala se je z nabavo hrane, sestavljanjem jedilnikov dojenčkov in svetovanjem mamicam o prednostih dojenja. Tesno je sodelovala s patronažno službo v zdravstvenih domovih, socialnimi službami ter s starši otrok.
Mnogo let je poleti vodila otroške kolonije. Za vse svoje delo v vzgojno varstvenem zavodu je prejela leta 1971 priznanje za izredne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja mladine.
Leta 1976 se je zaposlila se je v ZD Moste-Polje, ki je odprl dislocirano enoto v Jaršah. Spreminjala je miselnost o prehrani dojenčkov, koristnosti dojenja in pomembnosti cepljenja otrok. Upokojila se je leta 1994.
Že od začetka svoje poklicne poti je članica Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana in Zbornice – Zveze, od leta 2012 dalje pa članica izvršnega odbora Sekcije upokojenih medicinskih sester. S svojimi predlogi bogati vsebino programa sekcije in ga pomaga uresničevati. Izobražuje se na seminarjih društva in deluje pri humanitarnih organizacijah in drugih skupnostih. Njena največja skrb pa je še vedno posvečena otrokom in njihovemu zdravemu razvoju.
Predlagatelji za priznanje so članice Sekcije upokojenih medicinskih sester s predsednico gospo Olgo Marijo Koblar .
Gospa Liljana Gaber je bila rojena v Skopju, kjer je tudi končala osnovno in Srednjo medicinsko šolo. Od leta 1971 je bila zaposlena v Centru za dializo Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, vse do svoje upokojitve. Po opravljenem strokovnem izpitu se je leta 1972 vpisala kot izredna študentka na Višjo šolo za zdravstvene delavce v Ljubljani, kjer je marca 1977 diplomirala in si pridobila naziv višja medicinska sestra.
Njeno strokovno delovanje je bilo ves čas usmerjeno k razvoju zdravstvene nege na področju dialize. Sodelovala je pri konstrukciji arterio-venskih šantov in fistul, izvajanju akutnih dializ na dislociranih enotah in poopertivni negi transplantiranega pacienta. Leta 1973 je bila imenovana za vodjo tima Centra za dializo, od leta 1992 do leta 1996 je bila glavna medicinska sestra Centra za dializo UKC Ljubljana. V tem obdobju je nadgradila svojo strokovnost s podiplomskim študijem iz hospitalne higiene. Od leta 1997 do leta 2000 je opravljala dela in naloge vodje oddelka, nato pa naloge koordinatorja delovnega področja kliničnega oddelka za nefrologijo v Centru za dializo UKC Ljubljana. Bogate strokovne izkušnje in znanje so bile pravo bogatstvo pri uvajanju membranske plazmofereze pri novorojenčkih, dojenčkih in malih otrocih na otroški kirurgiji. Izobraževala je medicinske sestre drugih dializnih centrov v Sloveniji in bila mentor mnogim medicinskim sestram, pripravnikom in študentom zdravstvene nege.
S svojim delovanjem je veliko prispevala k izboljšanju ozaveščenosti ljudi o pomenu delovanja ledvic, preprečevanju nastanka kronične ledvične bolezni, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju ledvičnih pacientov. Sodelovala je pri oblikovanju dokumenta Aktivnosti zdravstvene nege na področju nefrologije, dialize in transplantacije, v strokovni sekciji pa aktivno sodelovala pri preventivnih programih, projektih in strokovnih izobraževanjih doma in v tujini..
Opravila je številne raziskave punkcijskih igel, dializnih filtrov, uporabe ultrafiltracijskega in drugega profila med postopkom dializnega zdravljenja in ugotovitve spretno prenašala v prakso.
Predlagatelj: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji, predsednica: Mirjano REP.