Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Ljubljana je letos, že devetnajsto leto, podelilo Priznanja društva za aktivno delo v društvu, za dosežke v praksi zdravstvene in babiške nege ter za osebni prispevek k delu in razvoju društva.
Srebrni znak je najvišje priznanje društva, ki ga prejme član društva za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine medicinskih sester in babic; skrbi za kulturno, stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, socialno in športno delovanje svojih članov, razvijanje stikov med člani in med društvi ter krepitev vloge in pomena dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Plaketa društva je pisno priznanje članu društva za posebne dosežke in/ali kakovostno izvajanje zdravstvene in babiške nege v praksi, ter human odnos do pacientov in sodelavcev.
Naziv Častni član prejme oseba, ki ni član društva, je pa s svojim osebnim prispevkom pomembno prispevala k delu in razvoju društva.
Naziv Podporni član prejme fizična ali pravna oseba, ki ni član društva, je pa s svojim materialnim ali nematerialnim prispevkom pomembno prispevala k delu društva ali izvedbi pomembne aktivnosti društva.
Komisija za priznanja v sestavi: Marija Vidrih, Marina Velepič in Peter Koren je obravnavala vse pravočasno prispele vloge na Razpis za priznanja, ki je bil objavljen na spletni strani društva in v glasilu Zbornice – Zveze Utrip. Prispele so štiri vloge in komisija je na osnovi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o priznanjih, ugotovila, da predlagani kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje.
Gospa Marija (Marjana) Adamič je začela svojo poklicno pot na Ginekološki kliniki v porodni sobi, kjer je opravljala delo babice skoraj 18 let. Potem je odšla na primarno raven, kjer se je za kratek čas ustavila v ambulanti za družinsko medicino, od leta 2000 pa dela kot medicinska sestra babica v Zdravstvenem varstvu žensk v ZD Vič – Rudnik. Ob vsakdanjem delu z ginekološkimi pacientkami, nosečnicami in mladostnicami je 10 let predavala tudi v Šoli za starše. Ves čas svojega dela in izrednega študija na Visoki šoli za organizacijo v Kranju je skrbela tudi za svojo družino, v kateri je rodila in vzgojila pet otrok.
Ob svojem delu je že dolga leta mentorica študentom babiškega študija kot tudi novo zaposlenim sodelavkam. Podpira in se zavzema, da bi se na primarni nivo v Zdravstveno varstvo žensk zaposlovalo samo babice, ki imajo specialna znanja iz ginekologije in porodništva. Pri svojem delu si prizadeva za pristne medosebne odnose. Pacientke nenehno seznanja z njihovimi izvidi in spremembami v zdravstveni in babiški negi glede na njihove potrebe. Uspešno zna oceniti zadržane in prestrašene pacientke, voditi pogovore z njimi in jih spodbuditi za odkrit, čustven in sproščen pogovor. Še posebej blizu so ji nosečnice, ki jim rada prisluhne in tudi pomaga z nasveti iz domače babiške lekarne. Ena izmed zdravnic v timu je povedala, da je delati z Marjano tako kot vožnja z luksuznim Jumbo-Jet-om, ki te kar ponese proti nebu. Medicinske sestre in babice zelo redko dobijo tovrstne pohvale, zato smo ponosni, da dela z nami. Marjana je babica starega kova s pogledom usmerjenim v prihodnost. Lahko rečemo, da je borka za babice, babištvo in za dobrobit vseh žensk.
Marjana je članica Izvršnega odbora Strokovne sekcije medicinskih sester babic že četrti mandat. Velikokrat je sodelovala v organizacijskem odboru strokovnih srečanj Sekcije. Velikokrat je pripravila predavanja za strokovna srečanja tako doma kot v tujini. Udeleževala se je mednarodnih kongresov in na njih tudi aktivno sodelovala. Bila je tudi članica Častnega razsodišča pri Zbornici – Zvezi. Spodbujala je mlade rodove k vpisu v Zbornico -Zvezo kot tudi v DMSBZT Ljubljana.
Za Marjano lahko rečemo, da je vsestranska. V okviru kulturnega društva sv. Mihael iz Grosuplja, je pripravila literarni večer v povezavi z zgodovino in razvojem babištva na slovenskem. Poje v domačem cerkvenem zboru, sedaj pa se je lotila novega izziva – igra tamburico v tamburaškem orkestru v svojem kraju. Naredila je tudi tečaje za delo z umirajočimi in aktivno delala v hiši Hospic. Marjana si zasluži izjemne pohvale tudi glede krvodajalstva, saj je v 20 letih darovala vsaj 50 litrov krvi. Rada potuje, poleg preživljanja časa z vnukinjami pa jo najbolj pomirja klekljanje, ki je tudi eden njenih novih projektov, saj prisega na vseživljenjsko učenje.
Predlagateljice: Darja Pušlar, in Marjetka Jamnik – ZD Ljubljana Vič – Rudnik, Gordana Njenjić, – Strokovna sekcija medicinskih sester in babic
|
Gospa Majda Jarem Brunšek je po končani srednji medicinski šoli začela svojo poklicno pot na kliniki za plastično kirurgijo in opekline UKC Ljubljana. Kot mladega dekleta jo je to delo zelo zaznamovalo, saj se je prvič srečala s hudimi poškodbami, opeklinami in različnimi zgodbami. V veliko pomoč ji je bila povezanost kolegic v kolektivu ter nasveti in tolažba starejših sodelavk. K vsakemu pacientu je pristopala z veliko empatije, strokovno, neobremenjeno in s posluhom za stiske, vprašanja, bolečine. Po rojstvu sina in hčere, je zamenjala delovno mesto. Psihiatrija jo je obenem privlačila, izzivala in begala. To je bila zanjo nova izkušnja o dimenzijah človeškega zdravja na duševnem področju. Ob sebi v timu je imela medicinsko sestro, ki ji je pomagala odkriti samo sebe in jo tudi naučila kakšna biti ob bolniku, ki je nemočen, ranljiv in nezaupljiv. Po nekaj letih na Centru za mentalno zdravje je nadaljevala v patronažni dejavnosti. Prišla je bolniku na dom, kjer je bila dobrodošla, toplo sprejeta, težko pričakovana. Usode ljudi s katerimi se je srečevala so bile težke, takrat je postal njen poslušalec papir. Tudi ob delu se je nenehno izobraževala. Izobraževala se je zase, saj je želela razumeti in vedeti. V tem času je dobila tretjega otroka. Poklicno pot je sklenila na kliniki za nuklearno medicino.
V nenehnem iskanju in raziskovanju sebe se je pridružila likovni sekciji pri DMSBZT Ljubljana. Tu je prišla do izraza njena umetniška ustvarjalnost, ki jo je prej negovala predvsem preko pisane besede. Risanje, barve, platna, čopiči so ji dali nov zagon in nove ideje. Leta 2013 je prevzela vodenje likovne sekcije od kolegice Gite, ki se je upokojila.
Majda resno pristopi vsaki zadani nalogi, pomaga, svetuje, navdihuje druge ne samo za likovno ustvarjanje, temveč tudi za društveno udejstvovanje. V likovni sekciji kjer ustvarja, in udejanja svojo umetniško žilico, je tudi soustvarjalka likovnih razstav, organizatorka likovnih dogodkov in kolonij. V tem času je bilo, poleg rednih likovnih razstav v Kliničnem centru Ljubljana, še nekaj odmevnih razstav: na Zdravstveni fakulteti, NUK-u, Salusu, Trubarjevi domačiji, Domus medici …
Od ideje do izvedbe je s pomočjo svojih likovnih kolegic pripeljala že dve likovno knjižni deli s strokovno vsebino. Je pobudnica in urednica likovnega dela, ki je v letu 2015 zaznamovalo in utrlo pot likovni dejavnosti pri našem društvu, da je publikacija z naslovom »Poklon izgubljenim očem« pridobila poleg likovne še edukativno vrednost. Letos je luč sveta ugledala publikacija »Dober dan življenje«, ki pozdravlja novo življenje.
Majdo Jarem Brunšek predlagava za prejemnico »srebrnega znaka« DMSBZT Ljubljana kot članico z dolgoletnim aktivnim delovanjem v društvu, ki skrbi za nadaljnji razvoj likovne dejavnosti. Likovno skupino vodi z umetniškim in čutnim žarom. Poleg dobrega počutja, ki ga ustvarja v likovni skupini je privabila tudi nove inštruktorje kar je skupini dalo še večji zagon. Člane spodbuja k aktivnem sodelovanju v društvu. Aktivno prispeva k prepoznavnosti dela in poklica medicinske sestre v širšem okolju. Je medicinka sestra, ki z upokojitvijo ni upokojila medicinske sestre v sebi.
Predlagateljici : Nada Sirnik in Đurđa Sima
Gospa Francka Poberaj je bila rojena na visokogorski kmetiji v Knežkih Ravnih, občina Tolmin. Šole v vasi ni bilo, zato je obiskovala osnovno šolo v Podmelcu, Kobaridu in v Tolminu, kjer je bivala v internatu. Leta 1975 je zaključila Srednjo medicinsko šolo za babice v Ljubljani in istega leta nadaljevala s študijem na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani, oddelek za medicinske sestre. Po rojstva sina je šolanje tik pred diplomo prekinila in se zaposlila. Marca 1989 je diplomirala in si pridobila strokovni naslov višja medicinska sestra. Leta 1984 je uspešno opravila izpit za pridobitev usposobljenosti za delo v območju ionizirajočih sevanj, leta 1996 pa program funkcionalnega izobraževanja medicinskih sester – inštrumentark v endoskopiji. Leta 2004 je diplomirala na Visoki šoli za zdravstvene delavce Univerze v Ljubljani in si pridobila strokovni naslov diplomirana medicinska sestra. Leta 2006 je zaključila podiplomski tečaj iz hospitalne higiene.
Od julija 1980 je bila zaposlena v Kliničnem centru, Kirurška klinika, Klinični oddelek za urologijo, na delovnem mestu višje medicinske sestre v specialistični urološki ambulanti. Kasneje je bila razporejena na delovno mesto timske medicinske sestre, od leta 1992 pa na delovno mesto nadzorne medicinske sestre v specialistični urološki ambulanti. Začetki v Urološki ambulanti so bili zelo težki. Prostori so bili stari, nefunkcionalni, oprema zastarela, materiala za enkratno uporabo ni bilo, uporaba rokavic minimalna. Tudi kadrovska zasedba je bila slaba. V zelo slabih pogojih in popolnoma neprimernih prostorih so pripravljali in aplicirali citostatike in BCG v mehur.
Od leta 1997 do 2001 je bila zaposlena v privatni specialistični urološki ambulanti. Leta 2001 se je ponovno zaposlila v Kliničnem centru, Kirurška klinika, Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, v specialistični abdominalni ambulanti. Septembra istega leta je bila imenovana za glavno medicinsko sestro Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo na Zaloški cesti 7, in dislocirani enoti v Bolnišnici dr. Petra Držaja. Klinični oddelek je takrat imel 158 bolniških postelj. Skupno število zaposlenih je bilo 241, od teh 178 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Glavna medicinska sestra kliničnega oddelka je ostala do upokojitve 2015.
Kot glavna medicinska sestra se je vsa leta soočala s hudim kadrovskim primanjkljajem v ZN. Izjemno malo je bilo DMS, napisati razpored dela je bilo izjemno stresno, včasih nemogoče. Na KO za ABD. KRG. so v teh letih pridobili in adaptirali dve sobi za bolnike po transplantaciji jeter, v BPD pa dve novi sobi za IN z 8 bolniškimi posteljami. Leta 2012 so adaptirali ambulantne prostore na Polikliniki in preselili ambulantno dejavnost iz Urgentnega kirurškega bloka na Polikliniko. Leta 2013 je prišel dekret vodstva in takoj brez predhodnih priprav in prostorov so morali zapreti odd. v BPD in ga preseliti v KC. To je bilo izjemno stresno in obremenjujoče. Dodatnih bolniških sob in postelj ni bilo. Šele tekom enega leta so z hudim naporom pridobili dodate bolniške sobe Ginekološkega in Urološkega oddelka.
KO za abdominalno kirurgijo je bil učna baza za dijake Srednje zdravstvene šole, študente Visoke šole za zdravstveno nego in babice, tuje in domače pripravnike. Ga. Fani se je trudila, da so vsi dobili kar največ praktičnega in teoretičnega znanja in da so zadovoljni zapuščali oddelek. Skrbela je, da so se zaposleni v ZN izobraževali na vseh nivojih in ciljano, saj so poimensko beležili udeležbo na izobraževanju in znanja ki so jih pridobili. Tudi sama se je redno izobraževala na raznih simpozijih, kongresih, učnih delavnicah – tudi v okviru DMSBZT Ljubljana, – na GEA Collagu iz managementa namenjenega glavnim medicinskim sestram. Po upokojitvi se je pričela ukvarjati z vrtnarjenjem, več časa posveča petim vnukom, druženju s prijateljicami, izletom in pohodništvu.
Od nastopa službe je članica Zbornice – Zveze in DMSBZT Ljubljana. V okviru DMSBZT Ljubljana se udeležuje različnih izobraževanj, obiskuje tudi druge dejavnosti, kot so pohodništvo, izletništvo, kulturno – razvedrilne dejavnosti in še bi se kaj našlo. Je članica Upravnega odbora sekcije upokojenih MS pri DMSBZT Ljubljana. Za njeno delo tako v preventivi kot kurativi, na delovnem mestu in v sekciji upokojenih MS pri našem društvu, se ji podeli priznanje „Srebrni znak«.
Predlagatelj: Sekcija upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana, Predsednica sekcije, Marija Olga Koblar
Gospa Dragica Vtič je stopila na profesionalno pot leta 1986 kot diplomantka Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani. Po končanem pripravništvu se je zaposlila v UKC Ljubljana na neonatalnem oddelku za intenzivno nego in terapijo in z malimi pacienti ostala vse do leta 1988. Svoje strokovno znanje je kot inštrumentarka obogatila na Onkološkem inštitutu. Leta 1992 se je zaposlila na Očesni kliniki v Ljubljani, v operacijskem bloku. Zaradi svojih vodstvenih sposobnosti in strokovnega znanja je prevzela delo nadzorne medicinske sestre – vodilne inštrumentarke v operacijskem bloku, ki ga uspešno opravlja že vrsto let. V svoji dolgoletni praksi je gospa Dragica Vtič z dodatnimi funkcionalnimi izobraževanji nenehno izpopolnjevala svoje strokovno znanje in ga prenašala v prakso. Sodelovala je pri nastajanju strokovnih standardov v zdravstveni negi oftalmološkega bolnika ter pri izdelavi strokovnih navodil za delo v operacijskem bloku. Redno sodeluje pri uvajanju novih operativnih metod v prakso ter pri zagotavljanju nemotenega poteka dela ob gostovanju tujih strokovnjakov v operacijskem bloku Očesne klinike. Je oseba, na katero se zaradi različnih strokovnih dilem vedno lahko obrnejo tudi kolegice iz drugih delovnih okolij oftalmološkega področja.
Gospa Dragica Vtič je dolgoletna članica DMSBZT Ljubljana. Že vrsto let je poslanka društva na skupščinah Zbornice – Zveze, kar kaže na zvesto zastopanje stanovskih vrst. Več let je prostovoljno aktivno sodelovala pri izvedbi strokovnih srečanj Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji. Delo strokovne sekcije vseskozi podpira.
Gospa Dragica Vtič je medicinska sestra s srcem in strokovnim znanjem. V svoji dolgoletni praksi je znala svoje znanje prenesti na mlajše generacije in vzgojiti mnoge uspešne sodelavke. Kot vodilna inštrumentarka je povezovalna, vztrajna, natančna in strokovna. V njej so se združili znanje, sposobnost organiziranja in vodenja, človeška vedrina, marljivost in pripravljenost na nove izzive. Kolegice jo poznamo kot natančno, pravično vodjo, ki zna pritegniti in združiti številčni tim, ki se večkrat neformalno druži tudi zunaj zidov klinike. Z optimizmom, vedrino in toplino zna razbiti še tako neugodno vzdušje, ki se pod težo zahtevnosti in obremenjenosti včasih nehote prikrade med sodelavce. Sodelavci občudujemo njeno delo in njene sposobnosti uspešnega krmarjenja med različnimi profili. V svoji sredini skrbi za nenehen strokovni razvoj in pridobivanje novih znanj vsakega posameznika v timu, ki ga vodi. Gospa Dragica Vtič je kolegica, sodelavka, ki bi si jo želel vsak v svoji sredini. Tudi zaradi nje in njene človečnosti, uspešnega dela ter sposobnosti hitrega reagiranja in prilagajanja nepredvidenim situacijam so pacienti pravočasno in kakovostno oskrbljeni.
Predlagateljici: Tatjana Nendl in Bernarda Mrzelj – Očesna klinika UKC Ljubljana
Profesionalna pot Slavice Erčić je zaznamovala delovanje dveh organizacij, in sicer Saveza udruženja zdravstvenih radnika Beograda in Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Zato sta ti dve organizacijo podpisali sporazum o sodelovanju in podpori v delovanju, leta 2010.
Njen osebni doprinos k dobri in usklajeni podpori je rezultiralo številne obiske in nastope delegacij, tako v Ljubljani, kot v Beogradu. Utrta pot sodelovanja je osebno angažiranje Slavice Erčić, zato ji z veliko mero spoštovanja do njenega dela, Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana podeljuje naziv častni član društva.
Priložnosti in naloge so predsednico Udruženja medicinskih sestara, babica i zdravstvenih tehničara Republike Srpske napeljale na pot povezovanja z vodstvom DMSBZT Ljubljana. V času od prvih srečanj leta 2009 sta obe združenji producirali mnoge trenutke povezovanja, podpore, negovanja skupnih vrednot, poslanstva in ciljev, tako DMSBZT Ljubljana, kot UMSBZT Republike Srpske z namenom medsebojnega educiranja, izmenjave strokovnih stališč, mnenj, podpore v reševanju ovir in poti pri pridobivanju in ohranjanju avtonomije stroke, profesionalne veljave in prepoznavnosti združenja in profesije v širšem okolju.
Gospe Živani Vuković Kostić podeljujemo naziv podporni član DMSBZT Ljubljana za vse izkazane aktivnosti v preteklosti in naloge, ki sledijo v prihodnosti.