Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Ljubljana letos, že dvajseto leto, podeljuje priznanja društva za aktivno delo v društvu, za dosežke v praksi zdravstvene in babiške nege ter za osebni prispevek k delu in razvoju društva.
V letošnjem letu je na Razpis za priznanja, ki je bil objavljen na spletni strani društva in v glasilu Zbornice – Zveze Utrip prispelo 5 vlog. Komisija za priznanja v sestavi: Marija Vidrih, Marina Velepič in Peter Koren je na osnovi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o priznanjih DMSBZT Ljubljana, ugotovila, da predlagani kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje in so dobitniki priznanj.
Srebrni znak je najvišje priznanje društva, ki ga prejme član društva za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, še posebej za aktivno delovanje in sodelovanje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine medicinskih sester in babic; skrbi za kulturno, stanovsko, izobraževalno, raziskovalno, socialno in športno delovanje svojih članov, razvijanje stikov med člani in med društvi ter krepitev vloge in pomena dela medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Naziv »Častni član društva« prejme oseba, ki ni član društva, je pa s svojim delom pomembno prispevala k uspešnemu delu in razvoju društva.
G. Zuhdija Hajdarević – Zuki se je rodil v kraju Jezerski v Bosni in Hercegovini. Ko je zaključil srednjo zdravstveno šolo v Bihaću in odslužil vojaški rok se je leta 1979 zaposlil v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Svojo poklicno pot je začel v tedanjem Centru interne intenzivne medicine. Po 2 letih je zamenjal delovno mesto in se zaposlil na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Leta 1993 je svoje znanje nadgradil in končal študij na Visoki šoli za zdravstvo in pridobil naziv Višji medicinski tehnik, leta 2006 pa je zaključil še visokošolski študij zdravstvene nege.
Ves ta čas je svoje delo opravljal na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Opravljal je delo Vodje dispečerske službe, od leta 2004 pa delo Vodje reševalne službe, ki ga opravlja še danes. Ob začetku delovanja Sekcije reševalce v Zdravstvu je bil eden iz med njenih prvih članov. Bil je zelo aktiven, pripravil je več predavanj in sodeloval na izobraževanjih, kjer je izobraževal svoje kolege. Takrat je postal tudi inštruktor Sekcije reševalcev v zdravstvu.
V letu 2007 je prejel Priznanje s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni občini Ljubljana, ki ga podeljujejo od leta 2002, pomeni pa zahvalo v obliki priznanja ter simbolično dejanje hvaležnosti in pozornosti Mestne občine Ljubljana organizacijam in posameznikom, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja mesta Ljubljane.
Znanja in izkušnje si je poleg praktičnega dela na Reševalni postaji nabiral skozi množico izobraževanj, kjer je pogosto sodeloval tudi kot predavatelj.
g. Zuhdija Hajdarević je že dolgo vrsto let povezan z DMSBZT Ljubljana. Svoj čas namenja spodbujanju svojih kolegov k vključevanju v delo Društva. Spodbuja jih k sodelovanju in vključevanju v aktivnosti Društva, katerih se udeležuje tudi sam in v njih sodeluje.
V prostem času se rad sprošča predvsem z vrtnarjenjem, vzgojo orhidej, gobarjenjem in hojo v naravi. Ob vsem naštetem je tudi mož in oče. Zadnji 2 leti pa mu največje veselje pomenijo vikendi preživeti z vnukom Maksom, ki ga obožuje.
Predlagatelj: Damjan Remškar
Ga. Katarina Kočnar je po rodu in duši Zasavčanka. Osnovno šolo je obiskovala na Izlakah, nadaljevala izobraževanje na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani. Po končanem izobraževanju na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani se je leta 1993 zaposlila v Splošni bolnici Trbovlje na odd. za pediatrijo. Od leta 1995 je zaposlena v ZD Trbovlje v patronažni službi. Vmes je končala študij na Visoki zdravstveni šoli in pridobila naziv diplomirane medicinske sestre.
Sodelavke jo cenijo kot strokovno, zanesljivo in natančno. Po besedah njenih varovancev jo odlikujejo srčnost, požrtvovalnost, toplina in zmožnost empatije. Vodi materinsko šolo in po porodu skrbi za matere in novorojenčke. Ob daljši odsotnosti predhodne pomočnice direktorja za zdravstveno nego v ZD Trbovlje, jo je Katarina tudi uspešno in odgovorno nadomeščala.
Je žena in mati trem otrokom. Veliko ji pomeni skladno družinsko življenje, zato vsak prosti trenutek preživijo skupaj. Aktivna je tudi v čebelarskem društvu. Z možem urejata čebelnjak in pridelujeta med. Poleg strokovnega izobraževanja s področja zdravstvene nege se izobražuje tudi na področju čebelarstva, predvsem o zdravilnih učinkih čebeljih pridelkov. Za svoj notranji mir poskrbi z izleti v naravo, hojo v hribe in delom v zidanici.
Ga. Katarina Kočnar je članica DMSBZT Ljubljana že od prve zaposlitve. Od leta 2011 je aktivna na podružnici Zasavje. Aktivno sodeluje pri organizaciji simpozijev, kliničnih večerov, organizaciji in izvedbi izobraževalnih in gibalno športnih aktivnosti. Je koordinatorica pri najemu sejne sobe, ki je potrebna za izvedbo predavanj našega Društva v ZD Trbovlje. Vedno priskoči na pomoč pri vseh aktivnostih. Od leta 2017 je tudi članica Upravnega odbora DMSBZT Ljubljana. S svojo predanostjo in optimizmom sodeluje pri širjenju prepoznavnosti Društva v delovnem okolju in širše, ter pri ohranjanju in širitvi članstva Ljubljanskega društva v Zasavju.
Predlagatelj: mag. Boža Pirkovič, predstavnica za podružnico Zasavje
Go. Marijo Marušo Miloradović prepoznavamo kot medicinsko sestro, ki je s svojim delom, dejanji in izjavami, profesijo zdravstvene nege uvrščala med enakovredne in nepogrešljive segmente razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene oskrbe skozi več desetletij njene aktivne poklicne poti.
Rojena Domžalčanka je srednjo zdravstveno šolo končala leta 1951 v Ljubljani, nato še višjo šolo leta 1962. Svoje prvo in tudi zadnje delovno mesto je zasedala v ljubljanski regiji, kjer je s svojo neizmerno premočrtnostjo pripomogla k ustvarjanju temeljev stroke. Njeni sodelavci so jo opisovali kot odločno povezovalko za organizacijo in reorganizacijo zdravstvene službe na področju osnovnega zdravstvenega varstva, z uvedbo in organiziranjem zdravstvene nege na domu, zdravstveno-vzgojnim, pedagoškim in vzgojno-izobraževalnim delom. Kot dolgoletna vodilna medicinska sestra je s svojim delom pomembno prispevala k boljšem organiziranju in razvijanju stroke zdravstvene nege v zunajbolnišnični dejavnosti. Prav delo patronažne medicinske sestre in njen razvoj je predstavljal izziv za delovanje Marije Miloradović v 60-tih, 70-tih in 80-tih letih. Njenemu neizčrpnemu ustvarjanju pripisujemo pionirske pričetke na področju uvajanja zdravstven nege bolnika na domu. Na njeno pobudo je bila leta 1958 ustanovljena prva služba strežniške nege na domu v Sloveniji, kot pomoč zdravstvenim delavcem na območju nekdanje občine Moste Polje v Ljubljani. Sodelovala pri organizaciji tečajev materinske šole, gospodinjskih tečajev in tečajev prve pomoči v osnovnih šolah. Aktivno se je vključevala v usposabljanje organizatorjev krvodajalstva in z aktivnim povezovanjem Rdečega križa in krvodajalstva v Sloveniji.
Svojo profesionalno pot je razvijala skozi družbeno politično aktivnost, kjer je bila povezana s številnimi organizacijami, delovnimi telesi, komisijami in podobno. Med mnogimi izpostavljamo le nekatere, bila je članica republiškega medicinskega sveta, bila je poslanka Izvršnega sveta SR Slovenije v svetu Višje šole za zdravstvene delavce.
Vsa njena profesionalna pot je bila usmerjena v izgradnjo in krepitev avtonomije poklica medicinske sestre. Poudarjala je pomen vseživljenjskega učenja medicinskih sester, in je bila pobudnica uvajanja visokošolskega izobraževalnega programa za medicinske sestre.
Od prvih začetkov svojega dela pa vse do današnjega dne je Marija Miloradović članica DMSBZT Ljubljana. V času od 1964 do 1976 je bila predsednica Zveze društev medicinskih sester Slovenije. Dva mandata je bila članica predsedstva Zveze društev medicinskih sester Jugoslavije.
V svojem uspešno priznanem strokovnem delu in širšem družbenem okolju je bila odlikovana:
Ga. Marija Maruša Miloradović je pustila neizbrisen pečat pri razvoju avtonomije profesije medicinskih sester. Vse svoje profesionalne aktivnosti je izvajala v ljubljanski regiji, kjer je pripomogla k uspešni integraciji novih organizacijskih shem v praksi zdravstvene in babiške nege v najširšem pomenu, od občinske, republiške do zvezne organizacije. Njeni obsežno pripravljeni pisni prispevki so predstavili delovanje stroke in organizacije v povojnem času, kar lahko današnjim rodovom medicinskih sester predstavlja dragoceno zgodovino.
Predlagateljica: Đurđa Sima, predsednica DMSBZT Ljubljana
Gospa Bernarda Mrzelj je stopila na profesionalno pot leta 1982 kot dijakinja Srednje zdravstvene šole v Celju. Po končanem šolanju se je zaposlila v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, v takratnem Centru za intenzivno interno medicino. Leta 1998 je pridobila strokovni naziv diplomirana medicinska sestra. Svojo profesionalno pot je nadaljevala na Očesni kliniki v Ljubljani kot operacijska medicinska sestra, kjer je zaposlena še danes. Zaradi svojih vodstvenih sposobnosti in strokovnega znanja je prevzela delo vodje tima medicinskih sester v operativni dejavnosti, ki ga uspešno opravlja že vrsto let.
Gospa Bernarda Mrzelj je dolgoletna članica Zbornice – Zveze in DMSBZT Ljubljana. Na področju oftalmološke zdravstvene nege je kot aktivna članica izvršnega odbora Strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji v letih od 2004 do 2008 dala svoj prispevek k razvoju stroke na nacionalnem nivoju. V letih od 2008 do 2016 je bila predsednica prej omenjene Strokovne sekcije. V času njenega mandata je bila urednica devetih zbornikov strokovnih srečanj z bogato vsebino. Od leta 2015 je skrbnica dveh nacionalnih protokolov: Dajanje očesnih kapljic in Dajanje očesnih mazil. Je tudi avtorica več navodil, protokolov, strokovnih standardov, postopkov in posegov v zdravstveni negi oftalmološkega bolnika. Aktivno se je udeleževala oftalmoloških kongresov tako doma kot v tujini, ter sodelovala v učnih delavnicah na Slovenskih oftalmoloških kongresih z mednarodno udeležbo. Priznanje njenemu neprecenljivemu prispevku k razvoju stroke na nacionalnem nivoju predstavlja tudi Priznanje za dosežke na ožjem strokovnem področju, ki ji ga je podelila Zbornica – Zveza, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji.
Gospa Bernarda Mrzelj je dolgoletna članica DMSBZT Ljubljana. Kot članica Izvršilnega odbora in predsednica Strokovne sekcije je vrsto let aktivno sodelovala z našim društvom in podpirala njegovo delovanje. Bila je tudi poslanka DMSBZT Ljubljana na skupščinah Zbornice – Zveze, kar kaže na zvesto zastopanje stanovskih vrst.
Gospa Bernarad Mrzelj je medicinska sestra, ki s svojim strokovnim znanjem že vrsto let riše pot razvoju stroke zdravstvene nege v oftalmologiji. V času svojega strokovnega delovanja si je pridobila priznanje in ugled v zdravstvenem timu.
Predlagateljici: Tatjana Nendl, dipl.m.s., spec.oft.z.n.,v.d.glavna medicinska sestra Očesne klinike in Lucija Grudnik, dipl.m.s., nadzorna medicinska sestra očesnih ambulant
Gospa Emilija Erbežnik je od jeseni leta 2015 mentorica likovne skupine, ki deluje pod okriljem DMSBZT Ljubljana. Mentorstvo je prevzela na prošnjo posameznih likovnic. To je bil prelomni čas za likovno skupino, ki jo je s svojo potrpežljivostjo in toplino uspešno popeljala naprej. Senzibilna, prizanesljiva in z velikim spoštovanjem do medicinskih sester, je prijela za svinčnik, čopič, barve in začela učiti in usmerjati. Ves čas jih spodbuja in pogosto zna pohvaliti na svoj prav prisrčen način, ki je pravi balzam in obenem zagon za ustvarjanje po naporni službi. Izjemo dobro so se likovnice ujele in začutile na prvi likovni koloniji v Idriji. Prav tam je likovna skupina imela prvo razstavo pod njenim mentorstvom. Nadaljevali so na Rašci, dvakrat so razstavljali v NUK-u, Salusu, Zdravniški zbornici, tradicionalno v UKC Ljubljana ob mednarodnem dnevu medicinskih sester in še drugje. Njeno oko budno stremi nad postavitvami razstav. Ga. Emilija vedno s ponosom predstavlja medicinske sestre in svojo likovno skupino. Občasno poskrbi tudi za kulturno prireditev na razstavah z glasbenim vložkom družinskega pevskega tria, katerega članica je. Odraščala je v družini, kjer so veliko prepevali z dvema bratoma in sestro. Poleg petja v družinskem triu, poje še v dveh zborih s katerimi je zbrala več kot 700 nastopov po celem svetu. Za dolgoletno udejstvovanje v MePZ invalidov Vrhnika je letos prijela Nacionalno priznanje Andragoškega centra Slovenije. Za gospo Emilija je težko reči ali je slikarka, pevka, vrtnarka, šivilja, aranžerka…najbolj je prepoznavna kot slikarka. Sodelovala je v preko 200 skupinskih razstavah in imela preko 60 samostojnih razstav. Največ ustvarja v akvarelni tehniki, slika tudi v olju, akrilu in kipari. Njen osnutek za Cankarjeve črtice je zmagal in bil nagrajen na natečaju Vrhniški spominek.
Gospa Emilija ne vzpodbuja samo k likovnemu izražanju, temveč k izražanju kreativnosti na sploh, pa naj bo to skozi pripravo različnih aranžmajev, voščilnic ali pa samo kot vzpodbuda k razvijanju lastne slogovne posebnosti. Pri tem zna potrpežljivo usmerjati, nežno popraviti in počasi a vztrajno pripraviti na ustvarjanje vse boljših izdelkov. Je oseba, ki predaja znanje z veliko predanostjo, ima vedno čas in ji je mar za soljudi.
Gospa Emilija Erbežnik prejme naziv častni član DMSBZT Ljubljana za njen pomemben doprinos k razvoju likovne dejavnosti pri našem društvu. Pod njenim mentorstvom so likovnice izjemno napredovale in postale umetnice, katerih kvaliteta je širše prepoznana.
Predlagatelj: Likovna skupina DMSBZT Ljubljana
Zapisala: Nada Sirnik