Priznanja DMSBZT Ljubljana 2022

Gospa Janja Filipović je srednjo zdravstveno šolo je končala  leta 1983 v kraju Maglaj v Bosni in Hercegovini. Poklicna pot jo je pot pripeljala v Ljubljano. Pripravništvo je opravljala v Centru za usposabljanje, delo in varstvo otrok z težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Po treh letih dela se je pokazala potreba po dnevnem varstvu in odprtju Dnevnega centra za usposabljanje in varstvo težje in težko duševno prizadetih otrok v Ljubljani. Jeseni 1988, je zavod odprl prostore v prijaznem stanovanjskem okolju v Šiški.  Kot mlada medicinska sestra je bila postavljena pred izzive, ki so zahtevali drugačne pristope in sposobnosti za uspešno in kakovostno zdravstveno nego in oskrbo populacije otrok s posebnimi potrebami in delo z njihovimi starši in svojci.

Stiske staršev otrok s posebnimi potrebami so raznolike in zahtevajo različne pristope. Starši so čustveno ujeti  in ob sebi potrebujejo osebo, ki njihove težave  razume, odreagira mirno, zbrano in jih zna poslušati. In Janja to zna. Skupaj s svojimi sodelavkami je uspešno uvajala različne oblike in metode dela. Poseben  poudarek je na prepoznavanju in spoznavanju potreb otrok, ki so popolnoma odvisni od tuje pomoči pri vseh življenjskih aktivnostih. Ne drži se je zaman slava, da če se z nečim nisi srečal in ne veš, vprašaj Janjo.

Sama  pravi, da je njeno delovanje v tem okolju poslanstvo njenega poklica. Skozi poslanstvo medicinske sestre je rasla osebnostno in človeško skupaj z otroci in njihovimi starši. To je del nje.

Janja Filipović je tudi žena, mama in babica. Družina ji je v oporo in ona njim. Rada jih razvaja s skupnimi kosili, praznovanji in prostimi vikendi. Zelo rada je v naravi, bere, slika..

Poleg vsega naštetega je aktivna pri interesnih dejavnostih DMSBZT Ljubljana. Od leta 2014 je aktivna članica likovne skupine. Barve imajo zanjo velik pomen, zavestno jih uporablja in izkorišča. Sodelovala je pri nastajanju obeh literarno umetniških del: Poklon izgubljenim očem in Dober dan življenje. Sodeluje pri likovnih razstavah in pomaga pri njihovih postavitvah.

Janja skrbi tudi za krepitev zdravja, tako na osebnem kot profesionalnem področju. Več kot 15 let je koordinatorica vadbenih skupin joge na Očesni kliniki. Joga ji predstavlja sprostitev fizične, mentalne in emocionalne napetosti.

Janjo Filipović predlagam za prejemnico »srebrnega znaka« DMSBZT Ljubljana, kot članico z dolgoletnim aktivnim delovanjem v društvu, ki člane spodbuja k aktivni telesni in ustvarjalni dejavnosti, sodeluje v organizacijskem odboru in pri organizaciji simpozijev in drugih srečanj društva. S svojim delom in pristopom, aktivno  prispeva k  prepoznavnosti dela in poklica medicinske sestre v širšem okolju.

Tako je zapisala predlagateljica: Nada Sirnik podpredsednica DMSBZT Ljubljana

G. Rok Hatze je bil rojen leta 1986 v Ljubljani. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, kjer je z maturo uspešno zaključil izobraževanje za tehnika zdravstvene nege. Strokovni izpit je opravil na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, kjer se je leta 2010 tudi zaposlil. Z veliko željo pridobiti nova znanja na področju zdravstvene nege se je vpisal na študijski program Zdravstvena nega na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 uspešno zaključil študij z diplomskim delom z naslovom: »Pomen supervizije pri razreševanju nasilja pacientov nad negovalnim osebjem v zdravstveni negi na področju psihiatrije«. Rok trenutno zaključuje magistrski program Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Kljub napornemu delovnemu urniku je Rok izjemen študent. Je prejemnik Priznanja Angele Boškin za študenta z najvišjo skupno oceno (9,3) vseh opravljenih izpitov obeh letnikov druge stopnje v letu 2021.

Po diplomi je pričel z delom kot diplomirani zdravstvenik v intenzivnih oddelkih psihiatrije na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, kjer dela tudi danes.

Delo z bolniki, predvsem starejšimi, strokovna in človeška skrb za tiste, ki jih je bolezen iztrgala iz njihovega okolja je fokus Rokovega profesionalnega razvoja in delovnega elana.

Že kot dijak, je spremljal delo našega Društva in se kasneje pridružil aktivnostim društva in že zelo zgodaj opozoril, da moramo društveno delovanje »oglaševati« tudi na novih spletnih platformah in socialnih omrežjih. Tako je »dobil nalogo« da pripravi vse potrebno za realizacijo le tega. In 10. januarja 2013 je bil ustvarjen Facebook profil DMSBZT Ljubljana. Profil je kmalu začel pridobivati sledilce, na podlagi izkušenj pa ga je Rok stalno dograjeval, tako da so objave na profilu postale bolj privlačne, opremljene s slikovnim gradivom in komentarji.

Danes je Facebook profil DMSBZT Ljubljana sodoben komunikacijski kanal, kjer so objave jedrnate, vsebujejo osnovne, a pomembne informacije o aktivnostih društva. Poleg rednih objav vseh strokovnih izobraževanj in dogodkov, ki jih organizira Društvo, na Facebook profilu najdejo mesto tudi bolj sproščene teme, ki so pritegnile sledilce, posledično pa je s tem tudi izboljšan ogled ostalih dogodkov in povečan obisk društvene spletne strani. FB profil je tako, zahvaljujoč ravno aktivnostim in entuziazmu Roka Hatzeta postal druga pomembna informacijska točka društva.

Predlagatelj: mag. Peter Požun, podpredsednik DMSBZT Ljubljana.

Ga. Blanka Pust je diplomirana medicinska sestra z magisterijem iz zdravstvene nege. Od leta 1987 je zaposlena na Kirurški kliniki, Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Najprej je delala kot srednja medicinska sestra v intenzivni negi, skozi svojo kariero pa  se je ob delu izobraževala in širila svoje znanje. Kljub napornemu izmenskemu delu in dolgi vožnji v službo, ter skrbi za družino, je leta 2007 diplomirala na takratni Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani, leta 2013 pa magistrirala na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Orala je ledino na področju kakovosti in kliničnih poti v zdravstvu.

Danes opravlja dela in naloge na delovnem mestu koordinatorja v zdravstveni negi – je nadzorna medicinska sestra na Kliničnem oddelku in koordinator sistema vodenja, kjer sodeluje pri načrtu in izvedbi notranjih presoj in vodstvenih pregledov, ter pri realizaciji korektivnih ukrepov akreditacijske presoje na organizacijskih enotah. Pilotno je opravljala dela in naloge koordinatorice sprejema in odpusta pacienta operiranega na srcu in oblikovala dokument klinične poti operacije na srcu. Spremljala je paciente, operirane na srcu, še po odpustu v domačo oskrbo. Sodelovala je pri izdelavi programa »Thinkmed« za sprejem in odpust bolnikov, ki omogoča tudi nadzor nad vsemi stroški, ki nastanejo v poteku zdravstvene obravnave pri posameznem pacientu.

Blanki Pust je pomembno zadovoljstvo zaposlenih, saj ve, da bo le zadovoljen delavec delal dobro, varno in kakovostno. V svojih sodelavcih vidi najprej ljudi in šele nato strokovnjake. Zna prepoznati potencial sodelavcev in tako v njih zagotovi osebno in strokovno rast.  Blanka Pust je generacija, ko je bil UKC Ljubljana sinonim za kakovost in tega pridiha preteklosti se ne želi odreči zato se dnevno trudi, da bi naša največja bolnišnica v državi ohranjala ta primat ne samo doma ampak tudi širše.

Blankin službeni dan se ne konča ob uri ampak je v službi z mislijo ves čas. Razmišlja, kuje načrte kako izboljšati zdravstveno nego. Kljub vsemu temu pa v svoji Mirni na Dolenjskem najde svoj mir, kjer s svojim možem in tremi otroki, ter petimi vnuki poskrbi, da besede žena, mama in babica dobijo svoj pomen.

Leta 2017 je bila s strani zaposlenih  izvoljena v Svet zavoda, kjer je bila na prvi ustanovni seji tudi izvoljena za podpredsednico.

Blanka Pust je aktivna v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije tako v UKC Ljubljana kot na državnem nivoju. Regijski odbor Ljubljana vodi že vse od leta 2003. Je imenovana članica v pogajalske skupine za prenovo Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi. Udeležuje se pogajanj, ki potekajo med sindikati in pogajalsko skupino za izpolnitev prenove plačnega sistema v zdravstvu. Imenovana je bila tudi v delovno skupino za uveljavitev kadrovskih normativov za sekundarno-terciarno dejavnost.

Že vsa leta zaposlitve je aktivna članica DMSBZT Ljubljana. Od leta 2013 je tudi članica Upravnega odbora društva. Novo zaposlene spodbuja k članstvu v društvu, predstavlja njegovo delovanje in pomen za profesionalni razvoj zaposlenih v zdravstveni negi. Preko društva je aktivno sodelovala s svojimi prispevki na različnih strokovnih srečanjih, kongresih, tako doma kot v tujini.

Predlagatelj: Andrej Kranjc, dipl.zn., mag.posl in ekon.ved, KO za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana

Ga. Ines Glavan, je diplomirana babica, zaposlena na Ginekološki kliniki od leta 2001. Njena prva zaposlitev je bila v porodnem bloku Porodnišnice Ljubljana, kjer se je pri svojem delu prvič srečala z lepimi pa tudi žalostnimi trenutki, ki ga prinese obdobje nosečnosti in poroda. V porodnem bloku je bila zaposlena 6 let, nato je sprejela nov izziv.

Leta 2007 je prevzela vodenje Oddelka za patološko nosečnost na področju zdravstvene in babiške nege. Oddelek je namenjen nosečnicam, ki imajo ugotovljeno stanje ogroženosti matere ali ploda in potrebujejo stalni nadzor. Pri svojem delu se tako srečuje s težjo problematiko nosečnic in še nerojenih otrok. Vsi ti problemi zahtevajo široko znanje, predvsem pa veliko mero empatije do sočloveka. Potrebno je nenehno izobraževanje na različnih področjih, zato se redno udeležuje izobraževanj s področja ginekologije in porodništva, interkliničnih seminarjev in sekcij. S svojim strokovnim pristopom je velika opora nosečnicam in tudi sodelavcem v kolektivu, ki preživljajo  težke trenutke. Nudi jim psihično in fizično oporo.

Ines je motivirana oseba z visokimi etičnimi in moralnimi standardi. Pri svojem delu, predvsem pa pri delu s timom, se vedno trudi ustvarjati pozitivne osebne in delovne odnose. V kolektivu deluje povezovalno, do svojih sodelavcev je pravična in dosledna. V primeru kadrovskega primanjkljaja na oddelku vedno zapolni nastalo vrzel ne glede na datum ali dan.

Je odlična mentorica mladim rodovom, saj se še kako zaveda pomembnosti osvojenega znanja pri mlajši generaciji.

Sprošča se v naravi in nobena skala ali gora ni varna pred njo. Veliko kolesari, poletja pa rada preživlja tudi ob morju.

Predlagamo jo za » Plaketo društva« DMSBZT Ljubljana, ker je s svojim empatičnim delom in čutom za sočloveka lahko vzor marsikateremu izmed nas.

Predlagateljice: Članice strokovnega kolegija zdravstvene in babiške nege Ginekološke klinike.

Ga. Barbara Grabljevec Kranjc, je bila kot srednja medicinska sestra zaposlena na KO za intenzivno interno medicino v  Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana med leti 1986 in 1995. Od leta 2002 je zaposlena na Nevrološki kliniki, sprva na KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, Enota intenzivne nevrološke terapije. Leta 2014 je pridobila diplomo prve stopnje, smer zdravstvena nega,  in prevzela vodenje pedagoškega področja v  Enoti intenzivne nevrološke terapije. Leta 2012 je na Enoti prevzela tudi vodenje higiensko-epidemiološkega področja in področja kakovosti. Je prejemnica Priznanja na ožjem strokovnem področju intenzivne terapije. Leta 2018 je diplomirala na drugi stopnji, smer zdravstvena nega in si pridobila naziv magistrica zdravstvene nege. Leta 2020 je prevzela delo koordinatorice v zdravstveni negi za področje preprečevanja in obvladovanja okužb za celotno Nevrološko kliniko. Opravila je tudi podiplomski tečaj iz bolnišnične higiene in je aktivna članica Kolegija medicinskih sester – higienikov v UKC Ljubljana. Na svojem strokovnem področju deluje predano in zavzeto. Je tudi opazovalka higiene rok po metodologiji WHO.

Leta 2016 je prevzela skrbništvo nad kazalnikom kakovosti Oviranje pacientov za celoten UKC Ljubljana. Skupaj s sodelavci je izdelala Protokol oviranja pacientov ter podrejene dokumente. Ne omenjenem področju si aktivno prizadeva za sistemske izboljšave pri vodenju samega kazalnika, informacijsko podporo in sprejetje ukrepov na osnovi podatkov, analiz in nadzorov nad izvajanjem Protokola oviranja; na klinikah in kliničnih oddelkih. S svojimi poročili in predlogi aktivno deluje v Kolegiju medicinskih sester za kakovost UKC Ljubljana. Področje oviranja pacientov predstavlja na uvajalnem seminarju za novozaposlene. Izvaja tudi izobraževanja za medicinske sestre in zdravnike na kliničnih oddelkih, ter v okviru predavanj iz kakovosti in varnosti UKC Ljubljana. Sodeluje s pooblaščenci za varnost, ter pri analizah odklonov v povezavi z oviranjem pacientov.

Barbara Grabljevec Kranjc je predana, zavzeta in požrtvovalna. Področje oviranja pacientov vodi empatično, strokovno, podprto z dokazi. Ob tem sočutno ozavešča zaposlene glede ranljivosti pacientov na omenjenem področju, zato menimo, da si zasluži priznanje »Plaketa društva«.

Predlagateljica: Maja Klančnik Gruden, prof. zdr. vzg., svetovalka glavne medicinske sestre UKC Ljubljana za kakovost in razvoj, Vodja Kolegija medicinskih sester  za kakovost UKC Ljubljana

G. Enes Lidjan je po osnovni šoli, ki jo je zaključil v Todorovu, nadaljeval šolanje na Zdravstveni šoli v Bihaču. Leta 1984 ga je pot pripeljala v Slovenijo. Ob dejstvu nepoznavanja jezika in okolja se je Enes kmalu vključil v našo «zaprto idrijsko grapo«. Zaposlil se je v Psihiatrični bolnišnici Idrija kot pripravnik, tam spoznal bodočo ženo in si ustvaril družino.

Po končani pripravniški dobi se je odločil zaposliti v bolnišnici. Psihiatrični bolnišnici Idrija je zvest že 39 let.

Ker je za kakovostno delo v stroki zdravstvene nege potrebno veliko dodatnih znanj, se je Enes redno udeleževal različnih strokovnih seminarjev iz vsebin zdravstvene nege na področju duševnega zdravja.

Vrsto let je predajal svoje znanje in izkušnje, kot neposredni mentor dijakom in pripravnikom, ter mlajšim generacijam sodelavcev.

Enes je zgled delovnega in odgovornega sodelavca. Je zdravstveni tehnik, ki ima sočutno skrb za ljudi, deluje umirjeno in preudarno. Dejstva njegove predanosti poklicu so ustne in pisne pohvale pacientov. Zna prisluhniti mnenju in izkušnjam sodelavcev, biti zgled in kritično objektiven. Njegovo mnenje znotraj širšega zdravstvenega tima je slišano in cenjeno.

V prostem času se Enes sprosti z gibanjem v naravi, spremljanjem različnih športov ter branjem različne literature. Veliko mu pomeni družina. Proste ure mu bogatita vnučka. Skupaj z ženo rad zahaja na »domače Rake«. Ohranja tudi stike s svojo razširjeno družino v rodni Bosni, Sloveniji in v tujini.

V okviru DMSBZT Ljubljana je bil vrsto let član organizacijskega odbora  pri izpeljavi strokovnih srečanj, ki jih je društvo organiziralo na idrijskem območju.

Zdravstvenega tehnika Enesa Lidjana predlagamo za priznanje Plaketa društva za njegovo aktivno sodelovanje pri delovanju  DMSBZT Ljubljana pri pripravi strokovnih srečanj v Idriji in delo zdravstvenega tehnika v Psihiatrični bolnišnici Idrija kot njegov prispevek k kakovostni in strokovni zdravstveni negi, njegovemu etičnemu in profesionalnemu odnosu do pacientov, ter krepitvi medsebojnih odnosov med sodelavci.

Predlagatelji: Sabina Vihtelič, Andreja Gruden in Kolegij dipl. med. sester in zdravstvenikov Psihiatrična bolnišnica Idrija.

Ga. Saša Mohar je odraščala v Gornjem gradu, kjer je obiskovala osnovno šolo. Srednjo zdravstveno šolo je izdelala v Ljubljani. Leta 2006 je kot študentka Zdravstvene nege, svojo diplomo z naslovom: »Sobivanje matere in otroka v bolnišnici«, kronala s Prešernovo nagrado.

Prva služba na Očesni kliniki Ljubljana, kot operacijska medicinska sestra je bila kot prva ljubezen. Kasneje jo je radovednost popeljala na drugo delovno mesto – od 2014 je vodja medicinskih sester specialističnih ambulant na Očesni kliniki Ljubljana.  Magistrski študij je zaključila leta 2016.

Od leta 2020 poleg osnovne dejavnosti, opravlja naloge koordinatorja za področje razvoja in kakovosti na Očesni kliniki Ljubljana.

Sedem let dela v operacijskem bloku Očesne klinike ji je dalo izziv, da se je podala na področje učenja in usposabljanja na drugih področjih oftalmološke zdravstvene oskrbe. Na področju podajanja znanja je kolegica Saša Mohar več kot pripravljena za pripravo izobraževalnih dogodkov in podajanje vsebin kolegicam in kolegom. Tako je  nastala vrsta naslovov in izobraževanj, kjer je uporabila svoje veščine sodelovanja in podpiranja sodelavcev. Pričela je z edukacijo pacientov in jih pri tem opolnomočila z znanji pri obvladovanju uporabe naprave za samomerjenje in spremljanje očesnega tlaka. Posebej je to pomembno pri pacientih z glavkomom. Tako je nastala Glavkomska šola za paciente, kjer ima vlogo učenja pacientov za dajanje kapljic.

Kot dekle je svoje življenje vadila z bivanjem v internatu, kar jo je  posebej oblikovalo kot timskega človeka. Vrsta takratnih funkcij: predsednica Dijaškega doma Poljane, predsednica Zdrave šole na Srednji zdravstveni šoli, aktivnosti v Študentski organizaciji UL in številne povezovalne funkcije so dale kolegici Saši neprecenljive izkušnje za ustvarjanje skupinskega delovnega vzdušja, iskanje rešitev, učenja sproti, ali po pomoti in podobno. Vse kritike in predloge sprejme odprto in z željo, da vsi skupaj napredujemo, nalogo opravimo in skupaj rastemo. V letu 2015 je pridobila tudi naziv diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji iz oftalmološke zdravstvene nege.

Njeno članstvo v regijskem strokovnem društvu Ljubljana, Zbornici – Zvezi, Sindikatu zdravstvene nege Slovenije spodbuja in podpira, da se v članstvo povežejo vsi novo zaposleni in ob tem morda še neopredeljeni do članstva.

Skozi naloge koordinatorja sistema vodenja kakovosti smo sodelavci spoznali njeno sposobnost, vztrajnost in vzdržnost, da začete delovne naloge pripelje uspešno do konca, ob tem podpira svoje sodelavce, jim pomaga, jih uči in spodbuja. Mnogo telefonskih pogovorov, korespondence po mailih, ali drugih platformah  se opravi izven delovnega časa, saj ima kolegica Saša Mohar vedno željo, skrb in moč, da podeli nasvet in ponudi pomoč.

Predlagateljica: Đurđa Sima, glavna medicinska sestra Očesne klinike Ljubljana v sodelovanju s strokovnim kolegijem zdravstvene nege Očesne klinike

Gospa Iva Škerjanec je bila rojena leta 1937. Do šestnajstega leta je živela s starši in tremi brati v Sostrem pri Ljubljani. V času vojne, leta 1943 se je vpisala v prvi razred sedemletne osnovne šole v Vevčah. Pouk je potekal v stanovanju učiteljice, učencev pa je bilo malo. Po spremembi osnovnošolskega sistema je opravila dodatne izpite za osmi razred in se vpisala na srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani.

To izobraževanje ji ni bilo všeč, zato se je izpisala in se zaposlila v tovarni Žima kjer je delala 4 leta.

Zelo si je želela postati otroška negovalka.  V takratni kadrovski službi Kliničnih bolnic  in s sestro Vrbič se je dogovorila za zaposlitev. Zaradi pomanjkanja sester so jo takoj zaposlili, obenem pa je pričela s šolanjem, ki je trajalo dve leti. Gojenke so dopoldan opravljale obvezno prakso,  popoldan je potekal teoretični del pouka. Če je bilo potrebno,  so delale tudi ob nedeljah in ponoči ob usposobljeni otroški negovalki. Morale so biti vedno dosegljive, zato so stanovale v internatu.

Po dve letnem izobraževanju je prejela naziv otroška negovalka. Opravila je strokovni izpit in se zaposlila na Otroški kliniki na Vrazovem trgu, kjer je delala šest let.

Po poroki se je zaposlila v ZD Polje v otroškem dispanzerju. Ob delu je opravila še dve leti dodatnega izobraževanja in pridobila srednješolsko izobrazbo z nazivom otroška medicinska sestra.

V ZD Polje je opravljala različna delala v otroškem dispanzerju. Najmanj enkrat tedensko je dežurala na Otroški kliniki. Delala je tudi v šolski, zobni, splošni ambulanti ter v obratni ambulanti v Papirnici Vevče.

Ko je bil zgrajen ZD Polje in ko so redno zaposlili zdravnika za medicino dela  je tam opravljala delo medicinske sestre vse do upokojitve. Bila je tudi vodilna medicinska sestra.

Veliko je delovala na področju preventive: sistematski pregledi, cepljenja, svetovanja, zakonsko obvezno cepljenje v času epidemije črnih koz. Bilo je veliko dela na terenu, saj je šolska ambulanta  opravljala delo tudi v Javorju, Lipoglavu, Besnici, Jančah in Dolskem.

Rada je delala na različnih delovnih mestih, saj se je zavedala, da s tem širi svoje znanje. Iva se je nenehno izobraževala in pridobivala nova znanja. Pridobljena znanja je z veliko skrbnostjo in srčnostjo  prenašala na kolegice. Bila je delovna, inovativna, razumevajoča in  potrpežljiva.

Delo je bilo težko. Ni bilo opreme in pripomočkov, kot jih poznamo danes. Same so pripravljale povoje, izdelovale tampone in drug material za sterilizacijo in s kuhanjem sterilizirale inštrumente, ni bilo rokavic, itd.

Pred zgraditvijo ZD Polje so bile njihove dejavnosti razkropljene po raznih hišah. V šoli otroški dispanzer, v privatni hiši zobna ambulanta, v drugi splošna ambulanta, v Papirnici Vevče obratna ambulanta.

Z možem sta imela hčerko in sina. Žal so vsi trije pokojni. Ima dve odrasli vnukinji, ki sta ji v veliko veselje in ponos.

Kljub težkim življenjskim preizkušnjam je ostala vedra. Rada hodi v hribe,  druži z upokojenimi medicinskimi sestrami pri DMSBZT Ljubljana, spremlja dosežke medicine in zdravstvene nege, spoznava naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti, vrtnari, ureja okolico in bere.

Škerjanc Iva je s svojim dolgoletnim  aktivnim delovanjem v društvu in delovnem okolju pomembno prispevala h krepitvi vloge in pomena medicinskih sester, zato Sekcija upokojenih medicinskih sester pri DMSBZT Ljubljana predlaga, da se Ivi  Škerjanc podeli priznanje Plaketa Društva.

Predlagateljica: Olga Marija Koblar in Sekcija upokojenih MS pri DMSBZT Ljubljana.