Etika v zdravstveni negi

DMSBZT Ljubljana je skupaj z založbo Educy izdalo prevod knjige Verene Tschudin “ETIKA v ZDRAVSTVENI NEGI”.

Knjige ni več na zalogi!

Vsebina

Spremna beseda

Predgovor k slovenski izdaji

Predgovor k tretji izdaji

Zahvale

Prvo poglavje
SKRBSTVENO DELO: TEMELJ ETIČNEGA RAVNANJA

Drugo poglavje
PROBLEMI GLEDE MEDSEBOJNIH ODNOSOV

Tretje poglavje
VREDNOTE IN STALIŠČA

Četrto poglavje
TEORIJE ETIKE

Peto poglavje
KODEKSI IN DEKLARACIJE

Šesto poglavje
PRAVICE IN ODGOVORNOSTI (DOLŽNOSTI)

Sedmo poglavje
SPREJEMANJE ETIČNIH ODLOČITEV

Osmo poglavje
ETIČNE DILEME

Deveto poglavje
ETIČNI PROBLEMI V ZDRAVSTVENI NEGI

Deseto poglavje
ETIKA ZA PRIHODNOST

Pripis

Literatura

Indeks

Spremna beseda

Prevod knjige prof.dr. Verene Tschudin je nastal na pobudo Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana v sodelovanju z avtorico, ki je s predavanji o aktualnih vprašanjih etike zdravstvene nege na dveh strokovnih srečanjih v Sloveniji leta 2001 in 2003 vzbudila potrebo in željo, da se slovenskim medicinskim sestram, babicam in zdravstvenim tehnikom ponudi več znanja za bolj kakovostno, etično in profesionalno delo ter pravno odgovornost pri ravnanju z bolniki, svojci, zdravniki, sodelavci in v odnosu do javnosti.

Avtorica je urednica ugledne mednarodne revije Nursing Ethics, pomočnica direktorja na European Institute of Health and Medical Sciences, profesorica na Univerzi Surrey v Londonu ter avtorica številnih pomembnih učbenikov, znanstvenih in strokovnih člankov.

Vsebina knjige je nastala na osnovi bogatih izkušenj avtorice kot predavateljice in svetovalke številnim generacijam študentov. Tekst pomeni kvaliteten prispevek k razvoju znanja etike, ker temelji tudi na njenih osebnih izkušnjah, poslušanju številnih zgodb študentov, medicinskih sester, babic in bolnikov.

Publikacija je sestavljena iz desetih poglavij, v katerih obravnava sedanje in bodoče aktualne probleme etike zdravstvene nege in zdravstvene oskrbe, kot so genetika, mednarodni vidiki etike. Publikacija je odličen študijski pripomoček, ker uspešno integrira teorijo z nazorno, razumljivo uporabo modelov, konceptov, metod in načel na značilnih študijah primerov iz prakse. Poseben poudarek je na razlagi teorije etike skrbi, ki predstavlja »raison d’ etre« – bistvo etike zdravstvene nege za kakovost življenja in bivanja človeka. Opisuje značilnosti etike skrbi za človeka, ki se razlikuje od tradicionalne etike, temelječe na načelih.

Obravnava razvijanje kakovostnih medsebojnih odnosov, ki temeljijo na vrednotah in prepričanjih tako osebnih kot profesionalnih. Nazorno je predstavljen model odločanja za reševanje etičnih dilem, problemov ter proces etičnega odločanja, ki je temelj kakovosti zdravstvene nege in zdravstvene oskrbe. Proces odločanja je metodološko natančno razložen in prilagojen področju dela medicinske sestre in zdravstvenega tehnika, da se bodo lažje kompetentno odločali dobro, prav, primerno tudi v kritičnih, kompleksnih situacijah v zdravstvenem timu. Avtorica se na občutljiv in human način dotakne obravnavanja velikih etičnih dilem, kot so abortus, dileme ob umiranju človeka, oživljanje da ali ne, evtanazija, opustitev zdravljenja. Poglavje o kodeksih etike in deklaracijah bo medicinski sestri v pomoč v procesu odločanja. Vključevanje pravic bolnikov, medicinskih sester, poznavanje dolžnosti medicinskih sester, bolnikov so temelj za zagovorništvo bolnika pri etičnem, moralnem ravnanju v praksi. Kot novost je predstavljen kodeks profesionalnega vedenja za medicinske sestre in babice Velike Britanije, ki je sestavni del pravil vedenja v organizacijah. Posebno poglavje je namenjeno etičnim vidikom profesije zdravstvene nege, izobraževanju v menedžmentu in vodenju sistemov zdravstva, ker je etika integrirana v profesionalnem, ekonomskem in družbenem kontekstu.

Knjiga je namenjena študentom zdravstvene nege, babicam, medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, zdravstvenim sodelavcem v praksi za razvijanje večje in poglobljene humanizacije, za ustvarjalno kooperacijo ob medsebojnem spoštovanju v timu, predavateljem za uspešnejše integriranje etičnih znanj in spoznanj v različna področja zdravstvene nege, raziskovalcem in menedžerjem v zdravstvu, ki predstavljajo etičnost organizacije v javnosti.

S temi željami spremljam predloženi tekst, ki bo tako dosegel svoj najvišji plemeniti namen.

dr. Marija Bohinc viš.med.ses., univ.dipl.org.

Ljubljana, 4. 6. 2004

Predgovor k slovenski izdaji

Odločitev, da izdamo prevod knjige Etika v zdravstveni negi ene najbolj eminentnih strokovnjakinj s področja etike v zdravstveni negi v evropskem prostoru, ni naključna. Ko smo se v Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana pripravljali na raziskavo Zdravstvena nega v luči etike, smo ugotavljali, da literature, ki bi jo potrebovali pri našem delu, v slovenskem jeziku skorajda ni.

Zato smo še s toliko večjim navdušenjem pristopili k udejanjanju naše želje, ponuditi slovenskim medicinskim sestram primerno in uporabno literaturo tako v izobraževalnih procesih kot na njihovih delovnih mestih. Prevajanje je bilo precej zahtevno; tako je poleg uradne prevajalke iz angleškega jezika navedenih še več strokovnih prevajalk s področja zdravstvene nege in celo sociologinja. Kljub temu bi se še lahko našel kdo, ki bi imel upravičene pripombe nad kakšno obliko, vsebino stavka ali interpretacijo iz angleškega jezika. Tudi to je dokaz, da nimamo izdelane strokovne terminologije, takoj ko zaidemo v specifična področja, kar etika v nekaterih poglavjih te knjige gotovo je.

Knjiga je izdana z željo dodatno osvetliti področje, ki ga vsi poznamo (bi ga morali poznati). Prepričani smo, da vsakodnevno delujemo po temeljnih etičnih načelih, pa se včasih etičnega delovanja niti ne zavedamo, predvsem pa ga ne znamo uporabljati v praksi, kar je pokazala do neke mere tudi že omenjena raziskava. Pri našem delu z bolnikom, soočenju z njegovo boleznijo, trpljenjem, stiskami, številnimi dilemami, ki se nanašajo na pravilnost/nepravilnost našega ravnanja, z njegovimi svojci in drugimi bližnjimi in tudi v odnosu do naših sodelavcev v negovalnih in zdravstvenih timih, je mnogo etičnega/neetičnega delovanja.

Knjigo smo se odločili izdati skupaj z založnikom, ki dobro pozna slovensko medicinsko sestro in tudi tržišče, kjer naj bi omenjena knjiga dobila svoje novo domovanje. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ideja ljubljanskega društva prerasla v vseslovenski projekt zdravstvene nege, saj so k izdaji pripomogla skoraj vsa regijska društva in Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Tako bo knjiga po dostopni ceni postala koristen pripomoček dijakom, študentom zdravstvene nege in drugim zdravstvenim poklicem, istočasno pa jo bodo, upamo, z veseljem prebirali in s pridom uporabljali sleherna medicinska sestra , babica ali zdravstveni tehnik.

Pri prevajanju smo se občasno srečevali z nekaterimi pomisleki, ovirami ali dilemami, kako približati izraze, podatke, navodila, akte, celo zakonodajo, ki velja pretežno za angleški zdravstveni sistem in za predstavnice/ke medicinskih sester Velike Britanije. Nekatera poglavja smo sprva nameravali celo izpustiti, pa nam je bilo veliko do tega, da knjiga ohrani vso avtentičnost originala, zato je na nekatera poglavja potrebno gledati skozi prizmo angleške zakonodaje in njihovih razmer v zdravstvu. Zlasti je na to potrebno opozoriti v celotnem poglavju 5: Kodeksi in deklaracije, delno pa tudi v nekaterih drugih poglavjih: npr.poglavje 9: Etični problemi v zdravstveni negi, kjer se vsebine prav tako nanašajo na angleški zdravstveni sistem; nekaj težav je povzročalo prevajanje izrazov, kot so npr. nurse practitioner, practice nurse, clinical governance, nurse consultant, walk-in center itd. Ko je govora o »vladi, ki je izdala kodeks za managerje« (str. 149), je mišljena angleška vlada. Na koncu tega poglavja (str. 154) je govora o komplementarnih in alternativnih oblikah zdravljenja, kjer so naštete: osteopatija, kiropraktika, homeopatija in drugo. Omenjeno je, da »jo izvajajo splošni zdravniki, in da so danes z napotnico vse bolj dostopne v nacionalnem sistemu zdravstvenega varstva«, velja seveda za Veliko Britanijo. Lahko le upamo, da bodo omenjene metode z vstopom v EU in z odpiranjem človeku prijaznejšega zdravstva, tudi spoštovanja njegovih pravic, te metode tudi pri nas postale del našega vsakdana in področje, s katerim se bomo srečevale in celo ukvarjale tudi medicinske sestre.

Verena Tscudin nam ob koncu knjige posreduje pomembno sporočilo:

»Čeprav je zdravstvena nega poklic, razširjen po vsem svetu, in so si posegi tehnično povsod podobni, pa so si izkušnje medicinskih sester zelo različne. Zaradi kulturnih razlik, ne samo med deželami, ampak tudi znotraj ene dežele, lahko hkrati niha tudi etično razumevanje. Ali kje obstajajo etične predstave o skrbstvenem delu, etičnih načelih in vrlinah, ki bi bile lahko prenesene kot resnične in uporabne za vse medicinske sestre?« Sama meni, da bi nekateri na zgornje vprašanje odgovorili z »da« in drugi z »ne«. Tako naj bo sprejeta tudi ta knjiga; »z dobrimi mislimi, v dobri veri, da delamo dobro«, smo zapisali v uvodniku naše knjige Zdravstvena nega v luči etike. Naj slednje velja tudi za tole publikacijo. Hvala Vereni, hvala Educy -ju, hvala vsem prevajalkam in številnim, ki ste nas vzpodbujali, da smo zdržali do konca, kajti tole ni bilo lahko delo. Bralkam in bralcem, kolegicam in kolegom pa iskreno dobro branje in obilo etičnih razmišljanj – in dejanj.

Darinka Klemenc