Slovenske medicinske sestre na poti v postmoderno

O knjigi

Največ raziskav o medicinskih sestrah se nanaša na njihovo delo – predvsem kaj in kako delajo medicinske sestre. To so vprašanja o razmejitvi poklicnega področja, avtonomiji pri delu, o organizaciji, odgovornosti, učinkovitosti in stroških ter učinkih negovalnih intervencij in posegov. Razmeroma malo pa je raziskav o tem kakšen je odnos medicinskih sester do vprašanj z različnih področij, ki so pomembna zanje osebno in njihovo poklicno skupino. Analiza v tej knjigi naj bi postavila poklicno skupino medicinskih sester v središče raziskovanja: kakšne so njene značilnosti, njena notranja razslojenost, razlike med podskupinami. Tudi ta poklicna skupina je del postmoderne družbe, za katero je značilna razdvojenost med različnimi življenjskimi in poklicnimi alternativami. Po eni strani so del močno hierarhičnega težko spremenljivega sistema zdravstvenega varstva, po drugi pa del globalne družbe. Proces globalizacije namreč širi spekter možnosti posameznika in spreminja njegov pogled na lastno življenje. Spreminja lahko svojo identiteto, ni več zavezan določenemu kraju bivanja, pravilom vedenja, verovanjem in navadam.

Glavni cilj predstavitve v tej knjigi je prispevati k izboljšanju delovanja sistema zdravstvenega varstva in s tem zagotoviti boljšo zdravstveno oskrbo vsem državljanom. K učinkovitejšemu in uspešnejšemu delovanju sistema zdravstvenega varstva lahko bistveno prispeva vključevanje vseh sodelujočih v vse faze dela in s tem boljše izkoriščanje razpoložljivih človeških potencialov. To se lahko doseže le z odpravo odnosov podrejanja, ki so uveljavljeni v sedanji hierarhiji poklicev v zdravstvenem varstvu. V »zdravnikom podrejenih poklicih« so iz procesa odločanja izpuščene celotne poklicne skupine, ki bi lahko s svojim znanjem na posameznih področjih bistveno prispevale k boljši zdravstveni oskrbi. To pa je možno le z uveljavljanjem odnosov sodelovanja v okviru t. i. demokratičnega profesionalizma, ki upošteva prispevek vseh sodelujočih ter omogoča uveljavljanje novih mehanizmov odločanja, načrtovanja in medsebojnega spoštovanja med poklici v zdravstvenem varstvu.

Medicinskim sestram lahko pomaga k doseganju enakopravnejše vloge v zdravstvenem varstvu na splošno in konkretno v zdravstvenem timu uveljavljanje biopsihosocialnega modela zdravja. Biopsihosocialni model pri obravnavanju zdravja in bolezni vključuje paleto različnih dejavnikov (medsebojno vplivanje bioloških, psiholoških, kulturoloških in socialnih dejavnikov), ki jih ne more obvladati samo ena poklicna skupina (zdravniki), zato ostane v tem modelu veliko možnosti za delovanje tudi drugim. Medicinske sestre morajo izkoristiti priložnost za uveljavitev svoje poklicne skupine, ki jim jo v postmoderni družbi ponuja uveljavljanje tega modela. Zato morajo v svojih vrstah najti izobražene, samozavestne in visoko etično ozaveščene skupine ali posameznice, ki bodo znale izrabiti to priložnost in zdravstveni negi izbojevati ustrezno mesto v procesu zdravljenja.

Za razumevanje odnosov medicinskih sester do vprašanj, pomembnih za njihovo poklicno skupino, je treba poznati zgodovinski in družbeni okvir, v katerem se odnosi oblikujejo. Tej predstavitvi je namenjen začetni del knjige. V prvem poglavju sta opisana dva osnovna modela zdravja: biomedicinski in biopsihosocialni. Od tega, kateri je v določeni družbi prevladujoč, so, poleg položaja pacienta, bistveno odvisni tudi odnosi med poklici v zdravstvenem varstvu. V drugem poglavju je predstavljena profesija medicinskih sester in njihova osnovna poklicna dejavnost, zdravstvena nega. Temelj empiričnega dela knjige je anketa Medicinske sestre v Sloveniji, ki je bila opravljena v okviru Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana jeseni leta 2001 in je podrobneje predstavljena v tretjem poglavju.

Osrednji del knjige so poglavja od štiri do sedem. Vsako vsebuje natančno analizo značilnosti različnih skupin medicinskih sester na enem od področij, pomembnih za vsako poklicno skupino. Poglavja so oblikovana tako, da:

• je najprej predstavljena splošna teoretična podlaga tega področja;
• nato so navedene teoretične podlage za medicinske sestre oz. širše opredeljene poklice v zdravstvu;
• sledi prikaz nekaterih značilnih raziskav o medicinskih sestrah, ki so bile izvedene v preteklih letih;
• najobširnejši del posameznega poglavja je posvečen predstavitvi rezultatov ankete Medicinske sestre v Sloveniji, katere ozadje je predstavljeno v tretjem poglavju.

Bistvena lastnost vsake poklicne skupine je ustrezno znanje, ki ga določena skupina ima in se pridobiva v procesu izobraževanja. Višja izobrazba naj bi vodila k izboljšanju materialnega statusa posameznika oziroma boljšemu družbenemu položaju, prav tako pa z izboljšanjem možnosti samouresničevanja k večjemu zadovoljstvu in nematerialni kakovosti življenja. Odnos določene (poklicne) skupine do izobraževanja je ena od najpomembnejših značilnosti, ki opredeljuje njene možnosti za izboljšanje družbenega položaja. Izobrazbena struktura medicinskih sester in njihov odnos do izobraževanja sta podana v četrtem poglavju.

Pri vseh zaposlenih v zdravstvenem varstvu je (dejansko, včasih pa zgolj deklarativno) zdravje središčna točka delovanja. Zato je tako samo zdravstveno stanje kakor tudi odnos do zdravja (zdrav življenjski slog) teh poklicnih skupin pomemben kazalec odnosa do zdravja v družbi in tudi prihodnjega dogajanja. Odnos medicinskih sester do teh področij je predstavljen v petem poglavju.

V zdravstveni negi je poglavitna vrednota skrb (za drugega), ki zahteva od medicinskih sester upoštevanje človekovega dostojanstva in varovanje humanosti. Etika v zdravstveni negi se nanaša na izvajanje storitev in odnose med pacientom in medicinsko sestro. Glavne značilnosti profesionalne etike v zdravstveni negi so predstavljene v šestem poglavju.

Na delovanje posameznika v vseh poklicih pomembno vplivata tudi samopodoba in zadovoljstvo z življenjem, ki sta prikazana v sedmem poglavju. V obdobju nenehnega spreminjanja vloge medicine in zdravstvenega varstva v sodobnem svetu sta pozitivna samopodoba in samozavest opredeljujoč element razdelitve vlog med poklici v zdravstvenem varstvu in v družbi. Takšna struktura je posledica enega od ciljev, ki sva si ga zastavila pred začetkom pisanja knjige. Ta naj bi bila sestavljena tako, da bi jo lahko uporabljalo čim več različnih kategorij bralcev. Delo je namenjeno tistim, ki:

• hočejo spoznati širši okvir, v katerem so danes medicinske sestre v svetu in v Sloveniji: od kod izvirajo, kje so zdaj in kam gredo (oz. kam bi bilo dobro, da bi prišle). Tem sta namenjena razmeroma obširna predstavitev v prvih dveh poglavjih ter teoretični uvod v 4., 5., 6., in 7. poglavju;
• hočejo natančno podatkovno spoznati značilnosti populacije medicinskih sester v Sloveniji. Ti bralci si lahko natančneje ogledajo rezultate analize v 4., 5., 6., in 7. poglavju;
• hočejo na kratko spoznati splošne značilnosti poklicne skupine medicinskih sester v Sloveniji in poglobiti znanje le o nekaterih od njih. Tem priporočava, da najprej preberejo preglede razlik med posameznimi skupinami v povzetkih poglavij 4 – 7 in nato podrobnejše rezultate analiz;
• hočejo primerjati značilnosti medicinskih sester v Sloveniji z značilnostmi medicinskih sester v drugih državah ali značilnostmi drugih poklicnih skupin v Sloveniji;
• hočejo spoznati samo eno od vsebinskih področij predstavljenih v tej knjigi (izobraževanje, zdravje, etiko in vrednote, samopodobo). Vsako od poglavji 4 – 7 je napisano tako, da se lahko uporabi tudi samostojno.

Kljub upoštevanju tega cilja knjiga še vedno najbolje funkcionira kot celota. Predstavitev vseh značilnosti določene poklicne skupine bi zahtevala še bolj obširno in tudi poglobljeno analizo. V tem delu so predstavljene samo tiste značilnosti, ki so se avtorjema zdele najpomembnejše pri uveljavljanju poklica medicinske sestre v današnjem boju različnih poklicnih skupin za ustrezen položaj v družbi. Med medicinskimi sestrami je namreč treba najti tiste, ki imajo takšne lastnosti, ki bi jim v postmoderni družbi v boju s predstavniki drugih poklicnih skupin zagotovile primerjalno prednost. Upava, da bova s predstavitvijo v tej knjigi vsaj delno prispevala k lažjemu iskanju.

Andreja Kvas
Janko Seljak

Zahvaljujem se Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (predvsem članicam Raziskovalne skupine), ki mi je omogočilo podrobnejšo analizo podatkov iz raziskave Medicinske sestre v Sloveniji (opravljene leta 2001). Posebna zahvala gre Društvu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov za izdajo in založbo knjige Slovenske medicinske sestre na poti v postmoderno.

Andreja Kvas

Vsebina

Uvod

1 Mesto zdravnikov in medicinskih sester v različnih modelih zdravja

1.1 Modeli zdravja

1.2 Sistem zdravstvenega varstva in vloga zdravnikov

1.3 Odnosi med zdravniki in medicinskimi sestrami

2 Zdravstvena nega – poklicna dejavnost medicinskih sester

2.1 Opredelitev zdravstvene nege

2.2 Zgodovina zdravstvene nege

2.3 Sodobna zdravstvena nega

3 Predstavitev raziskave Medicinske sestre v Sloveniji

3.1 Namen raziskave in opredelitev raziskovalnega problema

3.2 Vzorec anketiranih medicinskih sester

3.3 Metode obdelave in prikaza podatkov

3.4 Navodila za razumevanje uporabljenih statističnih metod

3.4.1 Splošno o statističnih testih

3.4.2 Hi-kvadrat test

3.4.3 Gama

3.4.4 ANOVA

3.4.5 Faktorska analiza

4 Izobraževanje in odnos do izobraževanja

4.1 Zgodovina izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji

4.1.1 Izobraževanje babic

4.1.2 Izobraževanje otroških negovalk

4.1.3 Izobraževanje zaščitnih sester – medicinskih sester

4.2 Organizirano delovanje medicinskih sester

4.3 Založniška dejavnost medicinskih sester

4.4 Izobraževanje za zdravstveno nego v Sloveniji danes

4.5 Izobraževanje za zdravstveno nego v drugih državah

4.6 Rezultati analize s komentarjem

4.6.1 Stopnja izobrazbe

4.6.2 Način izobraževanja na srednji, višji oziroma visoki šoli in fakulteti

4.6.3 Trenutno formalno izobraževanje

4.6.4 Podpora okolja pri izobraževanju

4.6.5 Financiranje šolnine za formalni izredni študij

4.6.6 Želja po nadaljevanju študija

4.6.7 Število dni na strokovnem izpopolnjevanju v letu 2000

4.6.8 Drugo izobraževanje, ki ni neposredno povezano z zdravstveno nego

4.7 Povzetek četrtega poglavja

5 Zdravje in odnos do zdravja

5.1 Življenjski slog in zdravje

5.2 Zdravje in delavci v zdravstvu

5.3 Rezultati analize s komentarjem

5.3.1 Ocena zdravstvenega stanja

5.3.2 Nezmožnost opravljati delo in druge dejavnosti v zadnjih 12 mesecih

5.3.3 Število bolezenskih dni

5.3.4 Pogostost ginekoloških pregledov

5.3.5 Pogostost pregledovanja dojk

5.3.6 Jemanje zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev

5.3.7 Pitje alkoholnih pijač

5.3.8 Kajenje

5.3.9 Pogostost uživanja obrokov hrane

5.3.10 Pogostost uživanja različnih vrst hrane

5.3.11 Droge

5.3.12 Športna in rekreacijska dejavnost

5.3.13 Pomen telesne dejavnosti v življenju

5.3.14 Telesna dejavnost in psihično počutje

5.4 Povzetek petega poglavja

6 Vrednote in etika

6.1 Vrednote

6.2 Etika

6.3 Etika v zdravstveni negi

6.4 Etika skrbi

6.5 Etična načela in kodeks etike v zdravstveni negi

6.6 Vrste odgovornosti medicinskih sester

6.7 Rezultati analize s komentarjem

6.7.1 Pomembnost etičnega vidika v zdravstveni negi

6.7.2 Pogostost razmišljanja o etičnosti svojega ravnanja

6.7.3 Kršitve etičnih načel pri delu v zdravstveni negi

6.7.4 Mnenje anketiranih o pomembnih vprašanjih s področja zdravja/zdravljenja

6.7.5 Vrednote

6.8 Povzetek šestega poglavja

7 Identiteta, samopodoba in zadovoljstvo

7.1 Identiteta

7.2 Samopodoba

7.3 Poklicna identiteta

7.3.1 Podoba medicinskih sester v javnosti

7.3.2 Zadovoljstvo medicinskih sester na delovnem mestu

7.4 Rezultati analize s komentarjem

7.4.1 Način predstavljanja v službi

7.4.2 Pogostost pohval pri delu

7.4.3 Poklicna samoopredelitev anketiranih medicinskih sester

7.4.4 Samoopredelitev anketiranih medicinskih sester

7.4.5 Zadovoljstvo na delovnem mestu

7.4.6 Pomembnost nekaterih značilnosti delovnega mesta

7.4.7 Trenutno stanje na delovnem mestu

7.4.8 Odnos do dela v službi

7.4.9 Iskanje nove zaposlitve

7.4.10 Mesto iskanja nove zaposlitve

7.4.11 Ocena sreče

7.5 Povzetek sedmega poglavja

8 Zaključek

9 LITERATURA