obiščite nas na Facebook-u

Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji

Nasilje in spolno nadlegovanje na delovnih mestih medicinskih sester v Sloveniji

Zbornik člankov strokovnega srečanja z mednarodno udeležbo, DMSZT Ljubljana dne 04.12.1999 Publikacija je dosegljiva v večjih knjižnicah po Sloveniji, v vseh večjih zdravstvenih ustanovah (pri vodstvu zdravstvene nege) in v knjižnicah zdravstvenih šol.

dr. Majda Pahor, dipl.soc.:
NASILJE V ZDRAVSTVENI NEGI- CONTRADICTIO IN ADIECTO?

Avtorica izhaja iz pojmovanja zdravstvene nege kot k pomoči orientirani dejavnosti, ki v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi delavci pomaga ljudem ohraniti in vračati zdravje. Na ravni etičnih in pravnih norm ni možnosti za nasilje na tem področju niti med medicinskimi sestrami in bolniki niti med medicinskimi sestrami samimi pa tudi ne med njimi in pripadniki drugih poklicev v zdravstvu, ki jih družijo skupne etične orientacije. Toda dejavnost zdravstvene nege poteka v družbi, kjer je nasilje eden od temeljnih odnosev in če zakonske norme že prepovedujejo določene oblike nasilja jih kulturne norme dopuščajo v večji meri. Zlasti kadar gre za nasilje nad ženskami in podrejenimi. V zadnjem času se na tem področju kažejo izboljšave, katerih prvi indikator je zaznavanje in sistematično proučevanje pojava in njegovih dimenzij. 


Darinka Klemenc, dipl.med sr. E.T.; Majda Pahor, dipl.soc.:
NASILJE NA DELOVNIH MESTIH MEDICINSKIH SESTER V SLOVENIJI

Članek obravnava različne vrste nasilja na delovnih mestih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Sloveniji. Uvodoma so teoretično opredeljeni osnovni koncepti, ki so v empiričnem delu nato preverjeni s pomočjo anketne raziskave. Ta je bila v letu 1999 izvedena v organizaciji Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Prvič v zgodovini zdravstvene nege na Slovenskem je bilo tako na reprezentativnem vzorcu raziskano nasilje v zdravstveni negi. S pomočjo analize 376 veljavnih vprašalnikov so predstavljene nekatere dimenzije pojava, kot so pogostnost, lokacija, čas, tip nasilja in povzročitelji nasilja nad medicinskimi sestrami na njihovih delovnih mestih. Na koncu so nakazane smernice za preprečevanje oz zmanjševanje nasilja vseh vrst na delovnih mestih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pri nas.


Irena Planinšek, dipl.med.sr.; dr. Majda Pahor, dipl.soc.:
SPOLNO NASILJE/NADLEGOVANJE NAD MEDICINSKIMI SESTRAMI NA NJIHOVIH DELOVNIH MESTIH V SLOVENIJI

Članek poroča o rezultatih raziskave o prisotnosti spolnega nasilja/nadlegovanja nad medicinskimi sestrami na njihovih delovnih mestih v Sloveniji. Zanimalo nas je kako pogosto se tako nasilje pojavlja ter kje in kdaj med delovnim časom se medicinske sestre z njim najpogosteje srečujejo. Raziskava je ugotavljala glavne povzročitelje in oblike tovrstnega nasilja, komu se v takih primerih medicinske sestre zaupajo ter kakšne oblike pomoči bi si želele. Anketa je potekala v slovenskih zdravstvenih zavodih oktobra in novembra 1999. Vzorec je zajel 376 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov s povprečno starostjo 38 let. Rezultati so pokazali, da se medicinske sester v Sloveniji na svojih delovnih mestih srečujejo tudi s spolnim nasiljem/nadlegovanjem. Glavna povzročitelja sta zdravnik in bolnik, njpogosteje pa se tovrstno nasilje dogaja v dopoldanskem času. O takih dogodkih medicinske sestre pogosto molčijo ali pa se zaupajo kolegici. Z anketo smo prišli do zaključka, da si medicinske sestre, žrtve spolnega nasilja/nadlegovanja najbolj želijo nasvetov.


Doc.dr.Sture Astrom, Britt-Inger Saveman, Gosta Buncht, Martin Eisemann, Mats Lundstrom, Astrid Norberg:
NASILJE NAD ZAPOSLENIMI IN OSKRBOVANCI NA PODROČJU NEGE STAREJŠIH IN DUŠEVNO PRIZADETIH OSEB

A survey study concerning violence was conducted among staff with elderly in residential settings and ordinary homes as well as people with mental retardation. In Sweden very few studies have been conducted on violence directed towards staff caring for the elderly in residential settings and in ordinary hausing (home care) as well as towards staff caring for people with mental retardation. Consequently, the primary aim of present study was to investigate the incidence of violence directed towards staff and patient abuse. Furthermore, we wanted to examine associations between the number of violent incidents and any of the variables gender, age, years in service, years at present workplace, education of the staff, type of settings, type of violence as well as the emotional reactions expressed by the staff. 


Prof.dr. Martin Eisemann, Jorg Richter:
STALIŠČA IN ODLOČANJE MEDICINSKIH SESTER PRI OBRAVNAVI ŽIVLJENJSKO OGROŽENIH STAREJŠIH BOLNIKOV: PRIMERJAVA DVEH RAZLIČNIH KULTURNIH OKOLIJ

Avtorji so preučevali, kako so se medicinske sestre na Švedskem in v Nemčiji, ob upoštevanju določenih dejavnikov, odločale za način obravnave v primeru zmerno dementnega in telesno obnemoglega starejšega bolnika z akutno življenjsko nevarno boleznijo, ki pa je bila potencialno reverzibilna. V ta namen so uporabili kratek opis primera s tremi stopnjami informacij (opis brez informacij, opis z navodilom naj se ne izvaja kardiopulmunalno oživljanje in opis z navodili za nadaljnje zdravljenje). Pokazalo se je, da bi se v primerjavi z nemškimi medicinskimi sestrami njihove švedske kolegice večkrat odločile za manj agresivne načine zdravljenja in bi tudi manj pogosto izbirale kardiopulmunalno oživljanje, če bi bilo le to v nasprotju z bolnikovo voljo. Pri obeh skupinah medicinskih sester pa je bilo upoštevanje bolnikovih želja odvisno od njihove ocene, v kolikšni meri so navodila koristna pri procesu odločanja. Napovedni dejavnik za izbiro zdravljenja je bila "stopnja demence" bolnika. Rezultati raziskave jasno kažejo, kako pomembno bi bilo v program izobraževanja vključiti tudi teme, ki obravnavajo smrt, umiranje in etične vidike zdravstvene obravnave ob izteku življenja in argumente za in proti pacientovim vnaprejšnjim navodilom za ukrepanje. 


Flory Banovac, VMS:
TRETJINA MEDICINSKIH SESTER JE ZLORABLJENIH NA DELOVNIH MESTIH

Prispevek govori o izkušnjah z nasiljem nad medicinskimi sestrami na delovnih mestih v Združenih Državah Amerike. Povzročitelji nasilja so v večini moški stari med 20 in 30 let. Največ nasilnih dejanj pa se je zgodilo v prehodu dneva v noč. Navedeni so ukrepi, s katerimi preprečujemo možnost pojava nasilnega dejanja ter kako ravnati, ko se nam to zgodi. Predstavljena je bila tudi osebna izkušnja z zdravnikom - posiljevalcem. 


Vera Kozmik, dipl.soc.:
PRAVNA REGULACIJA SPOLNEGA NADLEGOVANJA NA DELOVNEM MESTU

V uvodnem delu prispevka avtorica pokaže, kako različna so pričakovanja družbe do žensk in moških in to ponazori na primeru spolnega nadlegovanja oziroma različnih reakcij žensk in moških, ko do njega pride. Nadaljuje z zgodovinskim pregledom, v katerem pokaže, da je bilo spolno nadlegovanje kot problem izpostavljeno šele pred nekaj desetletij, v okviru ženskega gibanja in skupin za osveščanje. Na ravni zakonodaje se je spolno nadlegovanje prvič pojavilo v kontekstu spolne diskriminacije v ZDA, kasneje pa se je o njem začelo razpravljati tudi v evropskem prostoru. Pri nas, glede na zakonske ureditve in osveščenosti, na tem področju zaostajamo tudi za Evropo, za katero je boj proti spolnemu nadlegovanju sestavni del politike EU in spodbujanja enakosti. Zato, zaključuje avtorica, so tovrstne raziskave, kakršna je tudi raziskava o medicinskih sestrah in spolnem nasilju, poleg zakonskih predlogov, ki urejajo to področje, pomembni koraki v smeri spreminjanja miselnosti o "neresnosti" in "nepotrebnosti" ukvarjanja s temi problemi. 


Doc.dr.Tone Pačnik,spec.kl.psih., psihoterapevt, supervizor:
SPOLNO NASILJE IN NADLEGOVANJE NA DELOVNEM MESTU

Nasilje na delovnem mestu postaja vedno večji problem v naši državi. Med tovrstnimi nasilji je spolno nasilje na prvem mestu. To ni le problem med posamezniki, temveč je tudi problem v organizacijskem okolju. Problem takšnega okolja je v tem, da vodstvo ne jemlje žrtev resno. Dejavniki kot so status žensk v organizacijah, sprejemanje žensk kot posebne skupine ter splošno sprejemanje neprofesionalnega obnašanja lahko prispevajo k razvoju norm, ki dovoljujejo in vodijo v spolno zlorabo. 


Marija Mrak,VMS, spec. psih. ZN:
TIMSKA SITUACIJA-MOŽNOST OZAVEŠČANJA ZA PREPOZNAVANJE IN PREPREČEVANJE NASILJA V MEDSEBOJNIH ODNOSIH

S prispevkom sem želela poudariti, da so različne oblike, načini in intenziteta nasilja del naših medsebojnih odnosev na delovnem mestu. Doživljanje nasilja v dani situaciji je individualno, povezano z našim stališčem, z našimi vrednotami in potrebami, zaupanjem vase, spoštovanjem samega sebe in svojega dela, s spoštovanjem sodelavev in njihovega dela ter s spoštovanjem bolnikov in svojcev. Če želimo nasilje videti in preprečevati, moramo poskrbeti za osveščanje. Razlogi za razmah nasilja so lahko zelo različni in ravno tako so lahko različni načini in mehanizmi prepoznavanja in preprečevanja nasilja. V osnovi nam gre za razvoj in dvig kakovosti medsebojnih delovnih odnosov med zdravstvenimi delavci in dvig kakovosti odnosa do bolnikov in njihovih svojcev. Za svoj prispevek sem zato izbrala tim kot delovno, dinamično skupino različnih strokovnjakov, v kateri je delitev dela neizogibno osnovana na neposrednem sodelovnanju, kompotentnosti in medsebojnem spoštovanju. Skratka, je neke vrste sredina, kjer so možnosti za razvoj, prepoznavanje in preprečevanje nasilja velike in zelo pomembne. 


Stanka Komazec,VMS, spec.psih.ZN
NASILJE NAD NEGOVALNIM TIMOM

Kakovost psihiatrične zdravstvene nege je tesno povezana z zadovoljstvom negovalnega tima. Telesna in verbalna agresija sta poglavitna razloga za omajanje pozitivne poklicne identifikacije. Iskanje ustreznejših rešitev v omejevanju nasilja vodi k boljši motivaciji celotnega tima in k zmanjševanju osebnih travm posameznih zdravstenih delavcev pri reševanju problemov. Prav je, da tam, kjer zdravstvena nega nima neposrednega vpliva, na probleme opozorimo in predlagamo rešitve, ki dvigujejo kakovost zdravstvene nege in s tem zmanjšujejo tudi nasilje pri bolnikih. 


Brane Kogovšek,VMT,prof.def.,psihoterapevt:
PREPREČEVANJE NASILJA

V prispevku razmišljam predvsem o preprečevanju nasilja. Ker menim, da je za razvoj nenasilnega vedenja najpomembnejši dejavnik družina, opisujem predvsem zdravo družino. Seveda je pomemben dejavnik prijaznih odnosov med ljudmi tudi zavedanje svojih sposobnosti in pomanjkljivosti. 


Katja Bašič:
NEKAJ RAZMIŠLJANJ O SPOLNEM NADLEGOVANJU NA DELOVNEM MESTU

Zapis predstavi slovensko kazensko zakonodajo, ki se nanaša na ta problem in število prijavljenih v zadnjih 5 letih. Povzema tudi razmišljanje moških avtorjev o členu, ki govori o kršitvi spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Ti namreč opozarjajo na potrebo po restriktivni uporabi člena. Avtorica spolno nadlegovanje opredeljuje kot nasilje v kontekstu neuravnoteženosti moči med moškim in žensko ter iz tega izhajajočih delitev vlog. Glede na svoje izkušnje govori o primerljivosti problema spolnega nadlegovanja (kot bolj izstopajoče oblike nadlegovanja) v okviru policije in zdravstva.


Katja Zabukovec:
NASILJE JE NAŠ SKUPEN PROBLEM, USTAVLJANJE NASILJA SKUPNA ODGOVORNOST

Nasilje nad ranljivimi družbenimi skupinami je pojav, ki vpliva na vse pripadnice in pripadnike teh skupin. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so zaradi specifičnosti odnosov, v katere pri svojem delu vstopajo, nasilju še posebaj izpostavljena skupina. Članek opozarja na več vrst nasilja in pomembnost reagiranja nanje. Pojasnjuje, da se nasilje pojavi le v relaciji odnosov med spoloma ali telesne premoči. Pomembno je torej, da tudi v hierarhično tako diferenciranih odnosih, kot jih izkušajo zaposleni v zdravstveni negi, ohranimo spoštovanje do vsakega človeka in moč raje poiščemo v sebi.