obiščite nas na Facebook-u

Gibalno športna dejavnost in pohodništvo

22.02.2020

Pohod ob Savi 2. del in Šmarna gora

Za začetek pohodov v letu 2020, bomo 22.2.2020, hodili ob Savi. Po kolovozih in po široki makadamski poti, kjer ni dovoljen promet z motornimi vozili in nekaj tudi po asfaltu.

Pri DMSBZT Ljubljana smo začeli razvijati gibalno-športno dejavnost že pred nekaj leti z namenom, da spodbudimo člane k redni gibalno-športni vadbi. Vadbo lahko imenujemo »redno« takrat, kadar se izvaja trikrat tedensko v enakih presledkih. Pomembno je, da je vadba načrtovana in ustrezno odmerjena – ne preveč in ne premalo močna. Pripravljamo predavanja z učnimi vsebinami, ki se nanašajo na upoštevanje: pravilnih prehranjevalnih navad tudi pri športni prehrani, dovolj pitja brezalkoholnih pijač in še posebej dovolj – seveda pa ne preveč – primernih gibalno-športnih aktivnosti. Člane seznanjamo z redno (vsakokratno) uporabo merilnika srčnega utripa. Poudarjamo pomen merjenja srčnega utripa med gibanjem in redno ter pravilno nastavitev mej srčnega utripa v merilniku za posameznika. Posebej poudarjamo, da ni pravilna nastavitev srčnega utripa za starost med gibalno aktivnostjo.

Aktivnosti  v  prostorih  društva  DMSBZT Ljubljana

Za člane in prebivalce širše ljubljanske regije

Vsak  četrtek  od  17. do 19. ure.

Brezplačno določanje optimalnega srčnega utripa za gibalno-športno aktivnost
Vsak četrtek od 17. do 19. ure brezplačno izvajamo merjenja za določanje optimalnega srčnega utripa za vse gibalno-športne aktivnosti, tudi za plavanje. Meritev (revolucionarno) izvajamo v mirovanju, 5 minut sede, brez govorjenja in premikanja. Tako enostavno in zdravstveno varno določimo za bolj ali manj trenirane: najnižji in najbolj primeren ter najvišji dovoljen srčni utrip med gibalno-športno aktivnostjo. Z določeno višino srčnega utripa gibalna vadba nikoli ni ne premalo in ne preveč močna. Gibanje tudi ni škodljivo za zdravje, ker z merjenjem utripa ne presežemo najvišjega dovoljenega srčnega utripa za trenutno gibalno kondicijo/pripravljenost.

Zakaj merimo srčni utrip tudi v mirovanju?
Ker vsako leto načrtujemo in vodimo deset planinskih pohodov v sredogorje in v visokogorje, želimo, da so te aktivnosti tudi zdravstveno varne. (V letih od 2002 do 2011 smo opravili 31 pohodov v domače in tuje planine – v sredogorje in visokogorje). Skoraj vsi planinski pohodi so razdeljeni na lažji in težji del. Z merjenjem srčnega utripa med pohodom so izleti prilagojeni bolj ali manj zmogljivim.
Ker se med hojo ne preobremenimo, z merjenjem utripa preprečujemo tudi motnje v delovanju srca.
Merjenje srčnega utripa med gibanjem je še posebej koristno za manj zmogljive in ne preveč redno gibalno aktivne pohodnice in pohodnike. Hoja z osebno primerno višino srčnega utripa pri posamezniku povečuje zdravstveno varnost, preprečuje preobremenitev, podaljšuje gibalno zmožnost in preprečuje poškodbe zaradi padcev ali zdrsov. Kakor je priporočljiva/obvezna uporaba lavinske žolne (napravice, ki oddaja signal, ko nas zasuje snežni plaz), je priporočljiva/obvezna tudi uporaba merilnika srčnega utripa med hojo v nižjih in višjih planinah! Zakaj? Hoja v nižjih ali višjih planinah z merilnikom srčnega utripa preprečuje preobremenitev. Tako se poveča varnost, ker nam ostane več moči pri daljših pohodih ali spustih. Kadar nismo preutrujeni ali celo izčrpani, hodimo bolj varno, z najmanjšo možnostjo gibalnih poškodb, padcev ali zdrsov. Največ (težkih) poškodb ali smrtnih primerov se zgodi pri hoji navzdol zaradi padcev in zdrsov pri preveliki utrujenosti, izčrpanosti.
Zato za gibalno-športno aktivnost določimo primeren osebni srčni utrip za posameznika.

Brezplačne meritve in individualna svetovanja

Meritve:

  • srčni utrip v mirovanju,
  • določanje optimalnega srčnega utripa za gibanje (glej zgoraj),
  • krvni pritisk v mirovanju,
  • pljučno-dihalna zmogljivost v mirovanju,
  • telesna teža,
  • % maščob, vode in mišic v telesu,
  • količina ogljikovega monoksida po kajenju ali po pasivnem kajenju,
  • sladkor, skupni holesterol in maščobe (trigliceridi) v krvi in
  • hitri EKG.

Svetovanja za:

  • zdrav način življenja,
  • pravilno in športno prehrano,
  • zmanjševanje ali preprečevanje negativnega stresa,
  • vzdrževanje ali zniževanje/uravnavanje telesne teže,
  • povečevanje ali vzdrževanje dobre življenjske in delovne zmogljivosti,
  • pravilno izvajanje gibalno-športnih aktivnosti ali tekmovanj itd.

Vse gibalno-športne dejavnosti brezplačno (razen planinskih pohodov z nizkim prispevkom) izvajamo tudi za nečlane oziroma prebivalce širše ljubljanske regije.

Plan dela za leto 2020

(Đurđa Sima in Boris Sima)

Načrtujemo štiri  zahtevnejše in osem pohodov kombinirane zahtevnosti, različne zahtevnosti. Nadaljujemo s kolesarskim dnevom DMSBZT Ljubljana.

Predvidena časovnica je:

  • februar – pot ob Savi in Šmarna gora; Beneška Slovenija;
  • marec – Boč; Čakovec – Varaždin in Ivanščica, Kalnik ( Hrvaška);
  • april – Zasavsko hribovje, Sevnica – Lisca – Planina pri Sevnici;
  • maj – 64. pohod pot ob žici; Cres in Lošinj, pohod na Sis in Tramuntana Helm ( Hrvaška);
  • junij- Plockenapass in Kleinerpal ( Avstrija); Rateče – hoja na smučeh v dvorani in Tromeja;
  • julij – vožnja s kolesom Udine – Grado – Tolmezzo ( Italija); Poldašnja špica ( Italija);
  • avgusta – 5. pohod v Dolomite; Mačkov bunker in izvir Kolpe;
  • september – Karnijske Alpe 2. del Val Aupa in Grauzaria ( Italija); vožnja s kolesom po Gorskem kotarju, Bosiljevo – Vrbovsko;
  • oktober – Skradin / Krka – vožnja s kolesom, obisk Šibenika in prenovljenih vojaških objektov iz časa 2. sv. vojne, nato nadaljevanja na Lastovo in Palagružo;
  • november – 7. del po poti kurirjev in vezistov po Golteh;
  • december – Bela Krajina in Mirna Gora.