obiščite nas na Facebook-u

Gibalno športna dejavnost in pohodništvo

Pri DMSBZT Ljubljana smo začeli razvijati gibalno-športno dejavnost že pred nekaj leti z namenom, da spodbudimo člane k redni gibalno-športni vadbi. Vadbo lahko imenujemo »redno« takrat, kadar se izvaja trikrat tedensko v enakih presledkih. Pomembno je, da je vadba načrtovana in ustrezno odmerjena – ne preveč in ne premalo močna. Pripravljamo predavanja z učnimi vsebinami, ki se nanašajo na upoštevanje: pravilnih prehranjevalnih navad tudi pri športni prehrani, dovolj pitja brezalkoholnih pijač in še posebej dovolj – seveda pa ne preveč – primernih gibalno-športnih aktivnosti. Člane seznanjamo z redno (vsakokratno) uporabo merilnika srčnega utripa. Poudarjamo pomen merjenja srčnega utripa med gibanjem in redno ter pravilno nastavitev mej srčnega utripa v merilniku za posameznika. Posebej poudarjamo, da ni pravilna nastavitev srčnega utripa za starost med gibalno aktivnostjo.

Aktivnosti  v  prostorih  društva  DMSBZT Ljubljana

Za člane in prebivalce širše ljubljanske regije

Vsak  četrtek  od  17. do 19. ure.

Brezplačno določanje optimalnega srčnega utripa za gibalno-športno aktivnost
Vsak četrtek od 17. do 19. ure brezplačno izvajamo merjenja za določanje optimalnega srčnega utripa za vse gibalno-športne aktivnosti, tudi za plavanje. Meritev (revolucionarno) izvajamo v mirovanju, 5 minut sede, brez govorjenja in premikanja. Tako enostavno in zdravstveno varno določimo za bolj ali manj trenirane: najnižji in najbolj primeren ter najvišji dovoljen srčni utrip med gibalno-športno aktivnostjo. Z določeno višino srčnega utripa gibalna vadba nikoli ni ne premalo in ne preveč močna. Gibanje tudi ni škodljivo za zdravje, ker z merjenjem utripa ne presežemo najvišjega dovoljenega srčnega utripa za trenutno gibalno kondicijo/pripravljenost.

Zakaj merimo srčni utrip tudi v mirovanju?
Ker vsako leto načrtujemo in vodimo deset planinskih pohodov v sredogorje in v visokogorje, želimo, da so te aktivnosti tudi zdravstveno varne. (V letih od 2002 do 2011 smo opravili 31 pohodov v domače in tuje planine – v sredogorje in visokogorje). Skoraj vsi planinski pohodi so razdeljeni na lažji in težji del. Z merjenjem srčnega utripa med pohodom so izleti prilagojeni bolj ali manj zmogljivim.
Ker se med hojo ne preobremenimo, z merjenjem utripa preprečujemo tudi motnje v delovanju srca.
Merjenje srčnega utripa med gibanjem je še posebej koristno za manj zmogljive in ne preveč redno gibalno aktivne pohodnice in pohodnike. Hoja z osebno primerno višino srčnega utripa pri posamezniku povečuje zdravstveno varnost, preprečuje preobremenitev, podaljšuje gibalno zmožnost in preprečuje poškodbe zaradi padcev ali zdrsov. Kakor je priporočljiva/obvezna uporaba lavinske žolne (napravice, ki oddaja signal, ko nas zasuje snežni plaz), je priporočljiva/obvezna tudi uporaba merilnika srčnega utripa med hojo v nižjih in višjih planinah! Zakaj? Hoja v nižjih ali višjih planinah z merilnikom srčnega utripa preprečuje preobremenitev. Tako se poveča varnost, ker nam ostane več moči pri daljših pohodih ali spustih. Kadar nismo preutrujeni ali celo izčrpani, hodimo bolj varno, z najmanjšo možnostjo gibalnih poškodb, padcev ali zdrsov. Največ (težkih) poškodb ali smrtnih primerov se zgodi pri hoji navzdol zaradi padcev in zdrsov pri preveliki utrujenosti, izčrpanosti.
Zato za gibalno-športno aktivnost določimo primeren osebni srčni utrip za posameznika.

Brezplačne meritve in individualna svetovanja

Meritve:

  • srčni utrip v mirovanju,
  • določanje optimalnega srčnega utripa za gibanje (glej zgoraj),
  • krvni pritisk v mirovanju,
  • pljučno-dihalna zmogljivost v mirovanju,
  • telesna teža,
  • % maščob, vode in mišic v telesu,
  • količina ogljikovega monoksida po kajenju ali po pasivnem kajenju,
  • sladkor, skupni holesterol in maščobe (trigliceridi) v krvi in
  • hitri EKG.

Svetovanja za:

  • zdrav način življenja,
  • pravilno in športno prehrano,
  • zmanjševanje ali preprečevanje negativnega stresa,
  • vzdrževanje ali zniževanje/uravnavanje telesne teže,
  • povečevanje ali vzdrževanje dobre življenjske in delovne zmogljivosti,
  • pravilno izvajanje gibalno-športnih aktivnosti ali tekmovanj itd.

Vse gibalno-športne dejavnosti brezplačno (razen planinskih pohodov z nizkim prispevkom) izvajamo tudi za nečlane oziroma prebivalce širše ljubljanske regije.

Plan dela za leto 2019

(Đurđa Sima)
V letu 2019 načrtujemo aktivnosti za delovanje v širšem javnem interesu v prostorih društva ob četrtkih. Poleg svetovanja za primeren življenjski slog in različnih meritev, ki jih nudimo članom društva in meščanom, se bomo s svojimi aktivnostmi za gibanje in zdravje približevali tudi organizacijam in društvom pacientov.

Pohodniška dejavnost društva načrtuje 5 zahtevnejših in 7 manj zahtevnih pohodov. Nadaljevali bomo z aktivnostjo »kolesarski dan DMSBZT Ljubljana«.

Program po mesecih:

  • januar – pot ob Savi;
  • februar – pohod pri Gorici v Italiji;
  • marec – Kambreško in okolica;
  • april – Kum, hoja na smučeh v Ratečah in pohod po utrdbah rapalske meje;
  • maj – 63. pohod Pot ob žici, pohod na Konjščico v Italiji,
  • junij – pohod na Ciprnik, hoja na smučeh v Ratečah v dvorani;
    pridružena aktivnost v organizaciji športno-gibalnega dogodka Velebit 160 km ali 100 milj;
  • julij – kolesarjenje v Reziji, pohod Vrata–Kot–Morbenja–Dolič–Kredarica;
  • avgust – Dolomiti 4. del;
  • september – pohod na Kanin in planina Rombon, kolesarjenje na mali Alan;
  • oktober – Vis 3. del, pohod na Mosor in obisk Šibenika;
  • november – Pohod na Peco, 6. del po poti kurirjev in vezistov;
  • december – obisk Dobrne in pohod na Paški Kozjak;
Đurđa Sima

Boris Sima
(041) 273 265
(031) 293 904

Boris Sima

Jerica Zrimšek
pohodništvo
(040) 232 663
(01) 522 86 83

Jerica Zrimšek