obiščite nas na Facebook-u

Zdravi in zadovoljni, pripravljeni za dolgo in polno življenje

Zdravi in zadovoljni, pripravljeni za dolgo in polno življenje
Đurđa Sima, dipl. m. s., predsednica DMSBZT Ljubljana

Kako ohraniti zdravje in zadovoljstvo oziroma kako ju doseči, je vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi. Z zdravim življenjskim stilom, dobrimi prehranjevalnimi navadami in redno telesno dejavnostjo je mogoče živeti dolgo in polno življenje.
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana (v nad. DMSBZT Ljubljana) je 22. novembra 2019  na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v dvorani Urška organiziralo 20. simpozij z mednarodno udeležbo z naslovom :»ZDRAVJE IN ZADOVOLJSTVO POSAMEZNIKA KOT ELIKSIR DOLGEGA IN POLNEGA ŽIVLJENJA«

DMSBZT Ljubljana je največje regijsko društvo, ki združuje vse sodelavce s področja zdravstvene babiške nege in šteje več kot 5.000 članic in članov. V času več kot 90-letnega delovanja posveča posebno pozornost prav izobraževanju članstva in širše družbe.

Kot je uvodoma povedala predsednica društva Đurđa Sima, dipl. m. s.,  sta tako zdravje kot zadovoljstvo, kljub različnim definicijam in razumevanjem tako pomembna za celotno družbo, da potrebujeta posebno pozornost ne samo na tem simpoziju, ampak na različnih izobraževanjih, ki redno potekajo v okviru društva in širše.

Še posebej je zaskrbljujoče dejstvo, da izgorelost in depresija postajata glavni poklicni bolezni 21. stoletja in prav zdravstveni poklici zaradi izjemne zahtevnosti veljajo za močno izpostavljene stresu. Bolezni, ki so posledica stresa na delovnem mestu, so vzrok za 50 do 60 odstotkov odsotnosti z dela. Redna gibalna vadba spodbudno vpliva na mehanizme preprečevanja stresa, bolezni in odvisnosti sodobnega časa, zato ji v programu regijskega strokovnega društva Ljubljana posvečajo posebno pozornost.

Udeleženci 20. simpozija DMSBZT Ljubljana Foto Bammera.jpg

Tako ustrezna prehrana kot redna telesna aktivnost pripomoreta k boljšemu zdravju poudarja tudi doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za odrasle obsegajo splošne napotke za pestro prehrano, ki pa jih je treba prilagoditi posamezniku, njegovemu prehranskemu, presnovnem stanju in življenjskem slogu, še posebej pa je treba prilagoditi prehrano pri ogroženi populaciji in tudi pri vrhunskih športnikih. »Zato je s sedanjo stopnjo znanja na področju klinične prehrane pred današnjim zdravstvenim sistemom nov izziv: treba je smiselno integrirati javnozdravstvena prehranska navodila, ki izhajajo iz preventivne prehrane, z znanji klinične športne prehrane. Le tako bomo lahko smiselno približali prehrano aktivnemu zdravemu posamezniku, ne glede na starost, pa tudi bolnikom, pri katerih telesna dejavnost vstopa kot terapevtska modaliteta na področje medicine (Rotovnik Kozjek, 2019)«.

Izr. prof. dr. Saša Cecić Erpič, dipl. psih., je poudarila pomembnost redne telesne dejavnosti in njen pozitiven vpliv na različne vidike psihološkega zdravja. Zato sodi spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga med učinkovite strategije za povečevanje virov spoprijemanja s stresom in preprečevanje izgorevanja.
Gibanje za voljo in volja za gibanje (GiVo), ki so jo razvili na Fakulteti za šport, so jasno pokazali na številne pozitivne učinke, ki jih ima gibanje.
Zadostna telesna dejavnost je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. V skladu s smernicami WHO (2010) za telesno dejavnost in njen vpliv na zdravje bi morali biti odrasli, starejši od 18 let, zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden ali intenzivno telesno dejavni vsaj 75 minut na teden.

dr. Karin Kanc, dr. med., specialistka internistka diabetologinja in certificirana integrativna psihoterapevtka (IIPA) ugotavlja, da v vsakdanji praksi je pri delu z ljudmi, ki imajo kronično bolezen, vedno manj časa. Sladkorna bolezen je zahtevna tako za človeka, ki jo ima, kot tudi za zdravstveni tim. Zdravljenje kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen, je lahko drugačno, če upoštevamo njene psihološke vidike. Zato se vedno bolj uveljavlja pristop opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo na način, da je oseba v središču zdravljenja. Potem je samovodenje bolezni bolj uspešno.

Gordana Njenjič, mag. zdr. nege, dipl. m. s., je poudarila, da se današnje babištvo srečuje z novimi izzivi. Ženske želijo vedno bolj sodelovati in soodločati glede poroda. Želijo si sprejemanja informiranih odločitev in za lastne odločitve sprejemati odgovornost. Uveljavlja se babiški model zdravstvene obravnave in ženske, ki sodelujejo v babiškem modelu, izražajo večje zadovoljstvo pri zdravstveni obravnavi.

Prispevek o načinu učinkovitega in ustvarjalnega razmišljanja Nastje Mulej, mag. kom., univ. dipl. ekon., univ. dipl. soc., višje predavateljica UMNA  Šest klobukov je namenjen izboljševanju skupinskega dela. Predstavljene veščine vodijo k bolj učinkovitemu strokovnemu delu brez konfliktov v vsakdanji strokovni praksi.

Valerija Palkovič, dipl. m. s. s spec. Znanji, Tea Kosmač, dipl. m. s. s spec. znanji, mag. org. in menedžmenta soc. dej., Mojca Kroflič, prof. ped., Polona Tanšek Aškerc, dipl. m. s., Naomi Mermolja, dipl. fiziot., iz Zdravstvenega doma Ljubljana so predstavile potek zdravstvene ter zobozdravstvene vzgoje in preventive v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in v vseh zdravstveno-vzgojnih delavnicah z odraslimi osebami. Rdeča nit promocije zdravja je razumevanje in učenje zdravega življenjskega sloga ter zdravih življenjskih navad, ki ohranjajo ustno, telesno in duševno zdravje posameznika.

Mag. Barbara Švigelj Rogelj, dipl. m. s., univ. dipl. org., je predstavila delo referenčnih ambulant, ki delujejo od leta 2011 in so se leta 2018 preimenovale v ambulante družinske medicine (ADM).  Diplomirana medicinska sestra (DMS)  je po opravljenih dodatnih izobraževanjih suverena nosilka preventivnih dejavnosti ter lahko ustrezno spremlja parametre urejenih kroničnih bolnikov.

Predstavniki delegacij s člani vodstva društva Foto Bammera.jpg

Živana Vuković-Kostić mr., Željko Vuković, dipl. med. zdr. nege, Stanar Ranka Stanar, viša med. sestra,  iz Udruženja medicinskih sestara, tehničara i babica Republike Srpske iz  Banja Luke so predstavili raziskavo o oceni kakovosti življenja žensk, zdravljenih za rakom dojke, in relativno zdravih žensk brez navedene bolezni.
Ugotovili so, da rak dojke vpliva na vsa področja kakovosti življenja, vendar se najbolj izraža na področju emocionalnega in družbenega delovanja, kot tudi glede funkcionalne vloge. Čustvena podpora za zdravljene ženske je izjemno pomembna, kot tudi socialna podpora za zmanjšanje socialne negotovosti, ki se pojavi zaradi finančnih težav zdravljenih žensk. Zaradi tega bi bilo treba razviti zdravstvene programe s ciljem nudenja socialne in emocionalne podpore tej skupini žensk za njihovo rehabilitacijo in vključevanje v običajni potek življenja.

Zorica Mihajlo, diplomirana medicinska sestra, specialistka, podpredsednica Zveze združenj zdravstvenih delavcev Beograda, je ugotavljala, kaj vse vpliva na človekovo dojemanje zdravja in zadovoljstva. Poudarja, da posameznik največ za svoje zdravje lahko naredi sam s primerno prehrano, telesno dejavnostjo ter izogibanjem kajenja ter uživanja alkohola. Na doseganje cilja, da smo zdravi in zadovoljni, pa vplivajo še naša družina, prijatelji, delovno okolje in zdravstveno varstvo. Poudarila je, da tudi ko nimate težav z zdravjem, obvezno enkrat na leto obiščite izbranega zdravnika. Če ste zdravi, ste tudi zadovoljni.

Simpozij smo zaključil z vajami čuječnosti pod vodstvom Lea Ivandiča, kajti tudi vaje iz čuječnosti so ena od poti do čilosti in zdravja.

DSMBZT je združenje, ki na svojih izobraževanjih vedno odpira in raztira aktualne teme, ki vplivajo na delovanj in obstoj zdravstvene in babiške nege. Zato so se vsi izbrani predavatelji dotaknili pomembne teme ne samo za zdravstveno in babiško nego temveč tudi za korist širše družbe.

In naj za zaključek podamo uvodne besede predsednice Đurđe Sima »Zdravje in zadovoljstvo sta kompleksna in neločljivo povezana pojma, zato je treba v proces ohranjanja in iskanja poti do zdravja in zadovoljstva tako posameznikov kot skupin vključiti številne dejavnosti, znanja in veščine. Za doseganje zdravja in zadovoljstva tako zdravstvenih delavcev kot splošne populacije so pomembni kakovostna prehrana, aktiven življenjski stil in redna telesna dejavnost, ki predstavlja učinkovit način za preprečevanje stresa in bolezni. Tega se v DMSBZT Ljubljana dobro zavedamo, zato smo tem pomembnim vsebinam posvetili jubilejni, že 20. simpozij.